V SZZZZS, ki združuje zasebne zdravnike in zobozdravnike (tudi koncesionarje), noveli ZZDej v celoti nasprotujemo. Vladi predlagamo, da novelo v celoti umakne in temeljito premisli, kakšno prihodnost želi za slovensko javno zdravstvo. Novela se namreč ne osredotoča na bolnike, pač pa zgolj omejuje svobodo dela in prosti čas zdravnikov ter se trudi ohranjati državne zdravstvene zavode na način, ki jih razviti svet ne pozna. Prepričani smo, da bi se po takšni spremembi zakonodaje dostopnost do zdravstvenih storitev poslabšala.
Žalosti nas, da ljudje niso osrednji deležniki novele ZZDej. Novela ne govori o tem, kako jim omogočiti kakovostno, varno, strokovno in pravočasno oskrbo. Zakonodajalec je v tej noveli povsem zgrešil bistvo, saj bi morali biti osrednji deležniki zdravstvenega sistema bolniki. Vsi prebivalci Slovenije prej ali slej potrebujemo zdravnika, in takrat nam ni pomembno, kje dobimo potrebno storitev oz. zdravstveno oskrbo. Še manj, kje in kako so zaposleni zdravniki, medicinske sestre, fizioterapevti ali kateri od drugih zdravstvenih sodelavcev, ki nam to oskrbo nudi.
Dejstvo je, da se celotna Evropa sooča s pomanjkanjem zdravstvenih delavcev. Tudi, če bi v Sloveniji vsi zdravniki in naši sodelavci delali in naredili vse, kar znamo in zmoremo, opravljenih storitev glede na naraščajoče potrebe prebivalstva še vedno ne bi bilo dovolj. Zakaj torej še dodatno omejevati dostopnost?
V SZZZZS tako že vsaj petnajst let predlagamo isto. Slovenija potrebuje primerljiv zdravstveni sistem zahodni Evropi. Modeli, ki delujejo v razvitem delu Evrope, obstajajo. Našega javnega zdravstva, z okorelim sistemom državnih zavodov, monopolnim Zavodom za zdravstveno zavarovanje in dodatnimi omejitvami svobode, še nešteto novel slabe zakonodaje ne bo popravilo. Osnova za delujoče zdravstvo je:
- Svobodna izbira za bolnika – bolnik lahko prosto izbere, kje in kdo ga bo zdravil;
- Svobodna izbira zdravnika – kje, koliko in pod kakšnimi pogoji bo opravljal svoje delo;
- Ukiniti dogovorno, plansko financiranje zdravstva, ki temelji na pavšalnih plačilih po programih, namesto na tem, kako varno in strokovno je bilo delo opravljeno;
- Potrebna je konkurenca in s tem tudi svobodna izbira zdravstvenih zavarovanj.
Od odločevalcev v državi zato pričakujemo, da o svojih odločitvah še enkrat dobro premislijo. Naš javni zdravstveni sistem novih poskusov »reševanja« ne bo zmogel. Zaradi vedno težjih razmer v javnem zdravstvu ne delujejo na skrajnih mejah zmogljivosti le zdravstveni delavci, ampak tudi bolniki.
Malo starejši se morda še spomnijo koncepta nacionalnega interesa v gospodarstvu. Danes so skoraj vsi dragulji našega gospodarstva in večina bank v tuji zasebni lasti. Zato se morda upravičeno sprašujemo, ali je cilj vsega tega uničenje državnega, in s tem javnega zdravstva, prav z namenom, da bi bili javni zavodi nato na voljo po znižani ceni za zasebne naložbe iz tujine?
