V SZZZZS, ki združuje zasebne zdravnike in zobozdravnike (tudi koncesionarje), noveli ZZDej v celoti nasprotujemo. Vladi predlagamo, da novelo v celoti umakne in temeljito premisli, kakšno prihodnost želi za slovensko javno zdravstvo. Novela se namreč ne osredotoča na bolnike, pač pa zgolj omejuje svobodo dela in prosti čas zdravnikov ter se trudi ohranjati državne zdravstvene zavode na način, ki jih razviti svet ne pozna. Prepričani smo, da bi se po takšni spremembi zakonodaje dostopnost do zdravstvenih storitev poslabšala.

Žalosti nas, da ljudje niso osrednji deležniki novele ZZDej. Novela ne govori o tem, kako jim omogočiti kakovostno, varno, strokovno in pravočasno oskrbo. Zakonodajalec je v tej noveli povsem zgrešil bistvo, saj bi morali biti osrednji deležniki zdravstvenega sistema bolniki. Vsi prebivalci Slovenije prej ali slej potrebujemo zdravnika, in takrat nam ni pomembno, kje dobimo potrebno storitev oz. zdravstveno oskrbo. Še manj, kje in kako so zaposleni zdravniki, medicinske sestre, fizioterapevti ali kateri od drugih zdravstvenih sodelavcev, ki nam to oskrbo nudi.

Dejstvo je, da se celotna Evropa sooča s pomanjkanjem zdravstvenih delavcev. Tudi, če bi v Sloveniji vsi zdravniki in naši sodelavci delali in naredili vse, kar znamo in zmoremo, opravljenih storitev glede na naraščajoče potrebe prebivalstva še vedno ne bi bilo dovolj. Zakaj torej še dodatno omejevati dostopnost?

V SZZZZS tako že vsaj petnajst let predlagamo isto. Slovenija potrebuje primerljiv zdravstveni sistem zahodni Evropi. Modeli, ki delujejo v razvitem delu Evrope, obstajajo. Našega javnega zdravstva, z okorelim sistemom državnih zavodov, monopolnim Zavodom za zdravstveno zavarovanje in dodatnimi omejitvami svobode, še nešteto novel slabe zakonodaje ne bo popravilo. Osnova za delujoče zdravstvo je:

1. Svobodna izbira za bolnika – bolnik lahko prosto izbere, kje in kdo ga bo zdravil;
2. Svobodna izbira zdravnika – kje, koliko in pod kakšnimi pogoji bo opravljal svoje delo;
3. Ukiniti dogovorno, plansko financiranje zdravstva, ki temelji  na pavšalnih plačilih po programih, namesto na tem, kako varno in strokovno je bilo delo opravljeno;
4. Potrebna je konkurenca in s tem tudi svobodna izbira zdravstvenih zavarovanj.

Od odločevalcev v državi zato pričakujemo, da o svojih odločitvah še enkrat dobro premislijo. Naš javni zdravstveni sistem novih poskusov »reševanja« ne bo zmogel. Zaradi vedno težjih razmer v javnem zdravstvu ne delujejo na skrajnih mejah zmogljivosti le zdravstveni delavci, ampak tudi bolniki.

Malo starejši se morda še spomnijo koncepta nacionalnega interesa v gospodarstvu. Danes so skoraj vsi dragulji našega gospodarstva in večina bank v tuji zasebni lasti. Zato se morda upravičeno sprašujemo, ali je cilj vsega tega uničenje državnega, in s tem javnega zdravstva, prav z namenom, da bi bili  javni zavodi nato na voljo po znižani ceni za zasebne naložbe iz tujine?

Ljubljana, 25. julij 2024 – Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) je z zanimanjem prebralo dopis Združenja javnih zdravstvenih zavodov (v nadaljevanju Združenje) glede opozorila o neenakostih med javnimi zdravstvenimi zavodi in koncesionarji, ki so ga objavili 23. julija 2024.

Cenimo trud in skrb za izboljšanje zdravstvenega sistema v Sloveniji, vendar menimo, da je ključnega pomena, da natančno diagnosticiramo težave in se izogibamo pavšalnim zaključkom in zavajanju z namenom, da bi poskrbeli zgolj za lastne interese.

Pojasnilo:

1. Stroški dela: Po mnenju Združenja zdravstvenih zavodov naj bi trenutna zakonodaja omogočala, da so koncesionarji v boljšem položaju glede stroškov dela kot javni zdravstveni zavodi, vendar pa Zakon o zdravstveni dejavnosti (od novele ZZDej-K) izrecno zahteva, da koncesionarji plačujejo zdravstvene delavce najmanj v višini, ki velja za javni sektor. Kar je za državne zavode najvišja obveznost je tako za koncesionarje predpisana kot najnižja obveznost. Prav tako je iz sporočila Združenja razumeti, da si sami ne prizadevajo za višje plačilo svojih zaposlenih ali to, da bi v javnem zdravstvu oskrbeli čim več bolnikov, pač pa zgolj za to, da bi koncesionarji prejeli nižje cene storitev, kljub temu, da koncesionarji zagotavljajo pomemben del zdravstvenih storitev, ki razbremenijo državni zdravstveni sistem.
   V zvezi s stroški dela velja opozoriti tudi, da velika večina sekundarijev in specializantov dela v državnih zavodih, stroške njihovih plač pa pokriva država iz proračuna. Državni zavodi ZZZS-ju za storitve, ki jih opravijo ti zdravniki, ne priznavajo nobenih popustov.
2. Neprekinjeno zdravstveno varstvo: Pri vključevanju v NZV (npr. v urgentni center bolnišnice) imajo koncesionarji in zdravstveni domovi zakonsko predpisane enake obveznosti. Koncesionarji in ZD-ji torej zagotavljajo NZV v enakem obsegu, seveda proporcionalno glede na obseg programa.  Javni zdravstveni zavodi za zagotavljanje NMP od Zavoda za zdravstveno zavarovanje prejmejo dodatno plačilo. Tudi glede napotovanja veljajo za koncesionarje in javne zavode popolnoma enaka pravila. V nasprotju s trditvami Združenja noben koncesionar ni postavljen v ugodnejši položaj v primerjavi z zdravstvenimi domovi glede napotitve na storitve (omenjajo MR ali CT).
   V nasprotju s trditvami Združenja, da javni zdravstveni zavodi nosijo vso odgovornost za zagotavljanje NZV, vključno z odzivanjem na krizne razmere v primeru epidemioloških tveganj, opozarjamo, da so koncesionarji pri reševanju epidemije covida prispevali primerljivo kot zdravstveni domovi.
3. Omejitve koncesij: Opozarjamo, da se po zakonu koncesija lahko podeli izključno, če vsi državni in občinski zdravstveni zavodi zavrnejo izvajanje določenega programa na svojem območju. Odločitev, katere programe bodo izvajali, je tako v rokah državnih zdravstvenih zavodov in ne koncesionarjev. Tako denimo ni zanimanja za izvajanje zobozdravstva v primarnem zdravstvu, saj so tam storitve najslabše plačane, in se posledično na tem področju dodeljuje največ koncesij.
   Opozarjamo tudi na to, da imajo koncesionarji obseg programov določen v koncesijskih pogodbah in so zato pri sklepanju pogodb o financiranju storitev vezani na omejitve iz koncesijskih pogodb. Državni zavodi takšnih omejitev nimajo in si ob hkratni odsotnosti javne mreže večinoma sami določajo vrsto in obseg dejavnosti, ki jo bodo opravljali.
   Medtem ko Združenje opozarja, da je pomembno, da koncesionarji zaposlujejo lastne zaposlene in ne najemajo zdravstvenega osebja iz javnih zdravstvenih zavodov preko s.p.-jev ali podjemnih pogodb pa državni zdravstveni zavodi za številne programe nimajo zaposlenih in z njimi sklepajo prav omenjene pogodbe (primer zobozdravstvene specialistike po zdravstvenih domovih, radiologi, anesteziologi, ginekologi v nekaterih bolnišnicah).
   Na tem mestu velja kot enega od predlogov za reševanje problematike pomanjkanja zdravstvenega kadra omeniti institut neodvisnega ponudnika zdravstvenih storitev oziroma svobodnega zdravnika kot ga poznajo v Nemčiji in na Nizozemskem. Takšna oblika delovanja ne jemlje zdravnikom, ki se za tako možnost ne bi odločili in so raje zaposleni v javnem zavodu, hkrati pa ponuja možnost fleksibilne zaposlitve.
4. Pravične cene: Država (vključno z občinami) daje svojim zavodom v brezplačno uporabo prostore, opremo, financira investicije, pokriva izgube in zagotavlja brezobrestna posojila, medtem ko morajo koncesionarji za vse to poskrbeti sami. Če bi pravične cene upoštevale vso vrednost, ki jo državni zdravstveni zavodi že prejemajo iz javnih sredstev, bi ZZZS moral istovrstne storitve koncesionarjem plačevati po višjih cenah. To od naše države sicer terja tudi evropski pravni red, vendar se je Slovenija odločila, da ga ne bo upoštevala.

V sporočilu Združenja je tako mogoče zaznati številne posplošitve in žal tudi zavajanja, namesto predlogov, ki bi dejansko lahko omogočili boljše delovanje državnih zdravstvenih zavodov.

Ljubljana, 04. januar 2024 – V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) smo presenečeni nad aktivnostmi odločevalcev, ki vodijo v razpad javnega zdravstvenega sistema kot ga poznamo. Vsekakor so v vedno slabšem položaju, ne samo zdravstveni delavci, ampak predvsem bolniki, ki bi si zaslužili varno, strokovno in predvsem dostopno obravnavo.

Edina dolgoročno možna rešitev je javni zdravstveni sistem kakršnega pozna vsa razvita Zahodna Evropa. V takšni ureditvi je v središču sistema bolnik, okrog katerega se nato, glede na zdravstvene potrebe in zmožnosti, postavi zdravstvena mreža, v katero se lahko vključujejo pod enakimi pogoji nato vsi deležniki, tako javni zavodi kot zasebniki.

Ugotavljamo namreč, da se z vsemi dosedanjimi ukrepi čakalne dobe v zdravstvu le še daljšajo, zdravstveni delavci odhajajo, bodisi iz javnega zdravstvenega sistema, bodisi iz zdravstva nasploh. Vse manj je interesa mladih zdravnikov za težko medicino ter  za delo na primarju. Namesto večje svobode pri izbiri na kakšen način in v kakšni organizacijski obliki bi želeli biti zdravstveni delavci zaposleni, se uvaja vedno več omejitev in regulacij poklica, praktično do te mere, da ga je na kvaliteten, varen in dostopen način že nemogoče izvajati.

Zaradi vsega naštetega v Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije izražamo podporo sindikatu Fides pri vseh aktivnostih, ki bodo izboljšale delovne pogoje za zdravnike in zobozdravnike. Izražamo podporo tudi pri stavki, kot skrajnem možnem ukrepu, če bo potreben. Namreč le z izboljšanjem delovnih pogojev se lahko ohrani zadostno število zdravstvenih delavcev v javnem zdravstvenem sistemu, kar bo pomenilo posledično tudi boljšo obravnavo in večjo dostopnost za bolnike. Vse ostalo vodi le v razpad javnega zdravstvenega sistema in dejansko privatizacijo zdravstva, kot ga poznajo že v državah bivše Jugoslavije.

Ljubljana, 10. julij 2023 – Pred nekaj dnevi je odstopil še en minister za zdravje. Ti, ki so sedaj njegovi najglasnejši kritiki, v ospredje javnega zdravstva ne postavljajo pacientov. Skrbi jih obstoj državnih zdravstvenih zavodov, ki sami po sebi ne zdravijo in ne nudijo storitev. Te nudimo zagnani zdravstveni timi (zdravniki, zobozdravniki medicinske sestre, tehniki, fizioterapevti…), katerih število v slovenskem javnem zdravstvu nezadržno pada.

V nekaj več kot leto dni trajajočem mandatu, zdaj že nekdanjega ministra, smo doživeli kar nekaj obljub o spremembah, ki bi naj izboljšale dostopnost bolnikov do zdravstvenih storitev in izboljšale pogoje dela za zdravstvene delavce. Obljube so nam dajale upanje za modernizacijo javnega zdravstvenega sistema po vzoru drugih evropskih držav. Sedaj smo spet na začetku.

Če se vrnemo nekaj mesecev nazaj. Zdravništvo je bilo v začetku leta 2023 pozvano, da pripravi in uskladi ključne točke, na podlagi katerih bi izgradili močan, dostopen in kvaliteten javni zdravstveni sistem. Predlagane spremembe so postavljale v središče javnega zdravstvenega sistema bolnike (in ne izvajalce) ter večjo fleksibilnost pri zaposlitvi in delovanju zdravnikov in zobozdravnikov po vzgledu javnih zdravstvenih sistemov v Zahodni Evropi. Na ta način bi tudi zmanjšali odliv kadra iz javnega zdravstvenega sistema. Dokument je bil sprva usklajen na koordinaciji zdravniških organizacij in nato v nekoliko spremenjeni obliki dokončno potrjen maja 2023 na skupščini Zdravniške zbornice Slovenije kot najširše demokratično izvoljenega organa zdravništva. Na poslan dokument do danes nismo prejeli nobenega uradnega odgovora. Ne s strani ministrstva za zdravje, vlade niti kakšne druge državne institucije.

Opažamo trend, da se zdravništvo kot takšno pri predlogih za zdravstveno reformo praktično ne upošteva. Na razne okrogle mize in sestanke so vabljeni več ali manj isti posamezniki. Ti so v večini primerov tudi soustvarjali javni zdravstveni sistem zadnjih trideset let in so kot takšni tudi soodgovorni za današnje stanje. Zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov se tudi ne vključuje v nobene delovne skupine, naših predlogov se ne upošteva nikjer. In to kljub temu,  da smo večkrat ponudili pomoč in pripravljenost za sodelovanje. Žal se je izkazalo, da je širše, ali zgolj najglasnejše mnenje v državi, da je edino pravo javno zdravstvo le državno zdravstvo. Tisto, ki se izvaja izključno v državnih bolnišnicah in zdravstvenih domovih. V središču sistema tako očitno ne bodo bolniki in njihove potrebe, ampak javni zdravstveni zavodi. Vsi napori vplivnih in vladajočih so tako aktivno usmerjeni v to, da se delovanje zasebnikov v javnem zdravstvenem sistemu maksimalno omeji, ali pa celo prepreči. Vendar predlogi za krepitev državnega zdravstva niso predlogi izboljšanja delovnih pogojev in večje fleksibilnosti zaposlitve, ki bi privabili kader in izboljšali kvaliteto oskrbe bolnikov. Gre za predloge omejevanja dela zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov znotraj javnega zdravstvenega sistema. To bi imelo za posledico ohranitev centralne in monopolne vloge javnih zavodov pri izvajanju javnega zdravstva, ne glede na to ali bo oskrba bolnikov zato kaj boljša. To je strmo nadaljevanje poti v propad slovenskega javnega zdravstva. Tega na način, kot si domišljajo javno glasni apologeti rešiteljev državnega zdravstva, ni mogoče rešiti. Takšni ukrepi seveda nikakor ne bodo ustavili odhoda kadra iz javnih zavodov, ampak bodo pripomogli samo še k hitrejši izgradnji vzporednega zasebnega zdravstvenega sistema v pravem pomenu besede. Javno zdravstvo bo tako na voljo na koncu le še za določeno zahtevno medicino, in za tiste bolnike, ki si zasebnega zdravstva ne bodo mogli privoščiti. V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije se zato tudi v prihodnje ne bomo zavzemali samo za interese zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, ampak tudi za interese naših bolnikov. Ti si zaslužijo  kvalitetno,  varno, ustrezno strokovno in predvsem solidarno dostopno obravnavo. Bolniki kot osrednji deležniki vsakega zdravstvenega sistema bi vedno morali biti v središču javnega zdravstva. Kot takšni bi morali tudi imeti zagotovljeno ustavno pravico do svobodne in proste izbire zdravnika oziroma zobozdravnika, ne glede na njegovo mesto zaposlitve, prav tako do proste izbire zdravstvene zavarovalnice, tako kot je to omogočeno povsod drugje v Zahodni Evropi. Seveda pa imamo tudi zdravniki svobodo izbire, kje, kako in koliko bomo delali. Vsaj te svobode nam v demokraciji nihče ne more odvzeti. Kar nas čaka sedaj je zgolj umiranje bolnikov v čakalnih vrstah in postopen razkroj tega, čemur še z ostankom ponosa rečemo javno zdravstvo.

Kaj pomeni odstop ministra za zdravje za prihodnost slovenskih pacientov? (.pdf datoteka)

Ljubljana, 13. oktober 2022 – V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije podpiramo vse ukrepe, dejanja in aktivnosti, ki stremijo k bolj solidarnim, dostopnim, varnim in kakovostnejšim obravnavam bolnikov ter k izboljšanju pogojev dela za zdravnike, zobozdravnike in njihove sodelavce. Zavzemamo se za ohranitev javnega zdravstvenega sistema, znotraj katerega po enakih pogojih nudijo storitve tako javni zavodi kot tudi zasebniki. Zato podpiramo napore sindikata Fides za ohranitev javnega zdravstvenega sistema in izstop zdravnikov in zobozdravnikov iz enotnega plačnega sistema v javnem sektorju.

Zagovarjamo stališče, da bi morali imeti bolniki pravico oz. svobodo odločanja pri katerem zdravniku ali zobozdravniku se bodo zdravili. ZZZS ali konkurenčna zavarovalnica, bi jim morala povrniti stroške zdravljenja pod enakimi pogoji, kot jih povrne sedaj izvajalcem v trenutni javni zdravstveni mreži. Prav tako bi morali imeti zdravniki in zobozdravniki na voljo svobodno odločitev, ali bodo delovali znotraj javnega zdravstvenega sistema bodisi kot zaposleni v javnem zavodu bodisi kot zasebniki.

Vztrajanje v trenutnem zdravstvenem sistemu, ki ga pacienti in v njem zaposleni vsakodnevno živimo, si morda želijo samo še posvečeni, ki od njega veliko dobijo, in mu malo vrnejo. Pacienti in velika večina v zdravstvu zaposlenih pa smo z njim že leta nezadovoljni. V sedanjem sistemu marsikateri pacient ne dočaka storitve, marsikateri zdravnik ali zobozdravnik pa ne upokojitve. Tega si oboji ne zaslužimo.

Že zdavnaj je mimo čas, ko bi bilo potrebno sprejeti konkretne reforme. Kar se nam dogaja sedaj, je zgolj posledica tega, da politika ni imela volje narediti nujno potrebnega. Če resne volje ne bo niti v tem mandatu, se bo razpad našega zdravstva dokončno zgodil.

Stališče Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije glede stavke zdravnikov in zobozdravnikov (.pdf)