Ljubljana, 15. julij 2021 – Ali je odločitev Ustavnega sodišča (US) št.: U-I-193/19-14, z dne 6. 5. 2021, ki omejitve trajanja koncesij v zdravstvu na 15 let, sprejete v noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej-K) leta 2017, opredeli kot skladne z ustavo, res nekaj kar bo omogočilo in ohranjalo konkurenco med ponudniki zdravstvenih storitev v Sloveniji? Četudi pravnemu laiku, mi na prvi pogled odločitev US izgleda kot pravni absurd. Ob poznavanju veljavne zakonodaje v Republiki Sloveniji sem v to celo prepričan. Brez sence dvoma sem eden državljanov, ki spoštujem odločitev sodišč, četudi se z njimi ne strinjam. Seveda pa sem in vedno bom uporabil vsa pravna sredstva, če ocenjujem, da nekaj preprosto ni prav.

Ustavno sodišče je odločilo da 41. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah ZZDej-K ni v neskladju z Ustavo. Na US je v postopek ocene ustavnosti poslalo Upravno sodišče, na podlagi okoli 400 tožb zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov. Upravno sodišče je postopke prekinilo in povprašalo US, ali je 41. člen, ki spreminja trajanje koncesij iz takih za nedoločen čas v določen čas 15 let, v skladu z Ustavo. ZZDej-K je, po mnenju Upravnega sodišča, posegel v pravna razmerja za nazaj, kar je v neskladju s 155. členom Ustave (prepoved retroaktivnosti) in 2. členom Ustave (načelo pravne varnosti oz. načelo zaupanja v pravo). Svojo odločitev je US utemeljilo na stališču, da obstojita dva stvarna razloga, utemeljena v prevladujočem in ustavno dopustnem javnem interesu za sprejetje takšne zakonske ureditve, takšna razloga pa sta:

  1. potreba po zagotavljanju varstva konkurence oziroma preprečevanje omejevanja konkurence med javnimi zavodi in koncesionarji ter konkurenca med obstoječimi in potencialnimi koncesionarji,
  2. potreba po omejitvi trajanja koncesij zaradi varstva prevladujočega javnega interesa pri izvajanju trajne in prevladujoče negospodarske javne službe v obliki javnih zavodov.

Že sama druga točka obrazložitve pravzaprav spodbuja prav obratno od tega, kar želi US zaščititi. Prevladujoč javni interes pri izvajanju trajne in prevladujoče negospodarske javne službe v obliki javnih zavodov je izključno v interesu Javnih zavodov. V nadaljevanju je to seveda tudi interes tistih, ki od črpanja javno zbranega denarja iz zdravstva dobro živijo, pa od tega pacienti nič nimajo. To je državno vodeno omejevanje konkurence, ki mu rok trajanja podaljšuje tudi najvišji pravosodni organ države US. To nikakor ni v interesu državljanov in pacientov, ki potrebnih storitev ne dobijo, ko jih potrebujejo in velikokrat po nepotrebnem trpijo.

Osnovna težava je pravzaprav leta 2017 spremenjen ZZDej-K. Ta uvaja več rešitev, ki so v popolnem nasprotju s prakso razvitega sveta, po katerem se radi zgledujemo. Zdravstveno dejavnost ZZDej-K opredeljuje kot negospodarsko dejavnost. To je posebnost samo po sebi, saj številni deležniki (pa ti praviloma niso zdravniki, medicinske sestre, fizioterapevti ali drugi dragoceni sodelavci v zdravstvu) iz poslovanja z negospodarskim zdravstvom, kujejo bajne dobičke. Poleg tega pravo konkurenco omejuje ZZDej-K in zakonodaja sama po sebi. Dokaz je število podeljenih koncesij od uveljavitve zakona leta 2017 dalje. Poleg tega pa tudi vrnjene koncesije in koncesije, ki so zaradi upokojitev/smrti/prekinitve dejavnosti ugasnile ali bile prenesene na javne zavode.

42. člen veljavnega ZZDej-K, v drugem odstavku, pravi: »Koncesija se podeli, če koncendent (občina za primarno zdravstvo ali Ministrstvo za zdravje za sekundar ali specialistične ambulante – opomba avtorja zapisa) ugotovi, da javni zdravstveni zavod ne more zagotavljati opravljanja zdravstvene dejavnosti v obsegu, kot je določen z mrežo javne zdravstvene službe, oziroma če javni zdravstveni zavod ne more zagotoviti potrebne dostopnosti do zdravstvenih storitev.« Če bi zakon govoril o telefoniji, bi v tem primeru v zakonu pisalo: storitve mobilne telefonije ponuja Telekom Slovenije, ki je najboljši. Le tam, kjer ozemlje ni pokrito s Telekomovim omrežjem in je signal slab, storitve lahko ponujajo druga podjetja… Omejevanje konkurence, in s tem svobodne izbire pacienta, je tako vgrajena v ZZDej-K. To pa seveda še ni konec omejevanja konkurence, ki izhaja iz veljavnega zakona. Zakonodajalec je bil, ob zadnjih popravkih leta 2017, dosleden tudi pri zagotovitvi dolgoročne ukinitve koncesij. 43. člen veljavnega ZZDej-K opredeljuje določen čas trajanja podeljenih koncesij na 15 let. V drugem odstavku tega člena pa piše: »Najpozneje 12 mesecev pred potekom obdobja podelitve koncesije koncendent preveri realizacijo programa v podeljenem obsegu ter ali še obstoji potreba po podelitvi koncesije, upoštevaje drugi odstavek 42. člena tega zakona…« Ja to je tisto, kar ste brali poprej …če javni zavod ne more…

Za lažje razumevanje veljavne zdravstvene zakonodaje se dajmo vživeti v zgodbo. Polovica nastopajočih v zgodbi bo resnična, polovica pa namišljeno imaginarna (a vendar v resnici možna). Avtor tega zapisa bom leta 2031 (nekaj let pred zasluženo penzijo) 37 let po ustanovitvi, vodil dobro delujočo pediatrično ambulanto s koncesijo. Koncendent bo tega leta ugotovil, da sem vsa leta opravil vse s programom opredeljene storitve (običajno še malo več v dobro pacientov). Potem bo, v skladu z zakonom povprašal Javni zavod ali zmore? Ta mu bo odgovoril, da seveda zmore. Pravkar je zaposlil mlado pediatrinjo Berisho Kelmendi (izmišljena oseba v zgodbi), ki je leto poprej opravila specialistični izpit v Prištini. Malo težav bo sprva imela z jezikom, a to bo hitro prebrodila. Je pridna in delovna punca. Javni zavod ji je uredil intenzivni tečaj slovenskega jezika v zasebni (!) jezikovni šoli. Priština, kot prestolnica Kosova, bo seveda pridružena članica EU in bo zanjo veljal prost pretok tudi delovne sile… Tako bo kolegica od 17. 12. 2032 dalje poskrbela za moje takratne paciente. To je trenutno veljavna zakonodaja!

Kako je torej s svojo odločitvijo US zaščitilo svobodno konkurenco? Ali prost dostop pacientov do zdravnika, ki ga izbere, mu verjame in zaupa (saj ga pozna n-let). Celotna zdravstvena zakonodaja kot taka onemogoča pravo konkurenco. Ustavno sodišče bi s ciljem varstva konkurence moralo razveljaviti kar nekaj členov veljavne zakonodaje. Zato jemljem odločbo US kot pravni absurd. Argument varstva konkurence z omejevanjem trajanja koncesije ne zdrži. Mimogrede: Javni zavodi nimajo koncesij. Ne potegujejo se zanje na razpisih. Njim denar ZZZS pripada neomejeno dolgo, samo zato ker so! Četudi številni nimajo zaposlenih zadosti zdravnikov za programe, ki jih imajo plačane. In četudi ne opravijo storitev v skladu s 43. členom ZZDej-K. Vendar pri njih tega koncendent, ki ga zanje ni, ne rabi in ne preverja… Svet zavoda pa je vesel, če zavod nima prevelike izgube, ki jo dolgoročno pokrije ustanovitelj (občina za zdravstvene domove ali MZ za bolnice).

US seveda v svoji odločbi tudi izpostavi, da je varstvo konkurence ustavna kategorija, določena v 74. členu Ustave. Ko berem ZZDej-K takega kot je, pridem do spoznanja absurdnosti odločitve US. Seveda pa dopuščam možnost, da mi moja zdravniška nevednost onemogoča trezen pogled na svet. Tega imam omejenega tudi zaradi osebne prizadetosti ob odločitvi US. Tega sem vedno jemal kot garancijo za končno dosego pravičnosti. Pa počasi izgubljam upanje. Kot številni pacienti, ki v našem sistemu pogosto dvakrat plačajo storitev, ki jo potrebujejo. Prvič z obveznimi prispevki ZZZS-ju, drugič pa ko gredo samoplačniško k zdravniku, ki so ga izbrali. Pri tem jim do neke mere pomagajo zdravstvene zavarovalnice, ki postavljajo vzporeden sistem, kjer ni čakalnih dob. Te iste zavarovalnice kupujejo zdravstvene ustanove in gradijo tudi materialne osnove za vzporedno zdravstvo. Pa to ni nujno tisto, kar bi si sam želel kot pacient. Dolga leta sem tudi pacient. Kot pacient je edino kar si, zase in svoje paciente, želim pravočasne, varne, kvalitetne, strokovne in solidarno dostopne zdravstvene storitve. To je pravzaprav edina reč, ki bi jo država in tudi vrh sodstva morala zagotavljati. Državljani naše lepe domovine Slovenije si to zaslužimo!

Igor Dovnik, pediater s koncesijo in predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije

Razkritje interesa:

1. Ker sem zdravnik, ki zdravstveno dejavnost izvaja v javnem zdravstvu s koncesijo, imam interes za ohranjanje koncesije tudi 15 let po tem, ko mi je bila omejena.

2. Veliko večji je moj interes, da bi koncesije in programe, ki jih ZZZS plačuje v plansko dogovornem zdravstvu ukinili. Če bi pacienti imeli možnost izbire, ki jo naše plansko dogovorno in vedno bolj državno (ob pomoči US) zdravstvo sistematično omejuje, se za svoj obstoj ne bojim. Verjetno pa bi marsikateri državni javni zavod imel precejšnje težave s preživetjem, če bi denar sledil pacientu in bi plačevali opravljene storitve tistemu, ki jih je opravil! Saj koncesije in plansko dogovorno državno zdravstvo (PDDZ) = omejena izbira pacienta in koncesije in PDDZ = korupcija in ohranjanje privilegiranega državnega zdravstva ter porabo za zdravstvo zbranega denarja za reči, ki ne pomagajo pacientu.

Koordinacija zdravniških organizacij (KZO), ki jo sestavljajo Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, FIDES in Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, podaja izjavo za javnost – Plače in dodatki k plačam zdravnikov, kot način pribijanja na križ.

Priponka:

KZO: Plače in dodatki k plačam zdravnikov kot pribijanje na križ (.pdf datoteka)

Dejstvo je, da se korona virus zelo učinkovito prenaša s človeka na človeka, da pri številnih okuženih povzroči resno bolezen in da epidemije COVID – 19 še nismo obvladali. Pojavljajo se nove različice virusa, proti katerim cepiva niso enako učinkovita, zelo verjetno pa preprečujejo hud potek bolezni. Zdravstveni sistem je, na robu zmogljivosti, zmogel pomagati vsem obolelim za COVID-19. Zavedati pa se moramo, da so številne obravnave zaradi omejenih zmožnosti zdravstva odpadle. Zaradi epidemije nastaja škoda tudi na vseh drugih področjih delovanja družbe in države.

Edina možnost, da pride do obrata epidemije je cepljenje, in ne le obstoj cepiva. Koordinacija zdravniških organizacij podpira cepljenje proti COVID -19 in spodbuja vse, da se takoj, ko bo to mogoče, cepijo. S tem bodo zaščitili sebe in pripomogli k zajezitvi epidemije. Tudi vsi predsedniki zdravniških organizacij, smo se, če bolezni nismo preboleli, cepili. Ob tem vas pozivamo, da še  naprej upoštevate učinkovite ukrepe, kot so nošenje mask, higiena rok, vzdrževanje varnostne razdalje in omejevanje stikov. Virus lahko obvladamo samo vsi skupaj.

Koordinacija zdravniških organizacij

Prof. dr. Bojana Beović, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije
Prof. dr. Radko Komadina, predsednik Slovenskega zdravniškega društva in vodja KZO v 2020
Konrad Kuštrin, predsednik FIDES, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije
Igor Dovnik, predsednik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije

Vodja KZO V letu 2021
Igor Dovnik
Predsednik SZZZZS

Priponka:

Izjava za javnost – KZO soglasno podpira cepljenje proti covid-19 (.docx datoteka)

Ljubljana, 28. januar 2021 – Izjava za javnost Koordinacije zdravniških organizacij (KZO): Koordinacija zdravniških organizacij (KZO), ki jo sestavljajo Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, FIDES in Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, se z današnjo izjavo za javnost odziva na številne zavajajoče in strokovno neutemeljene informacije, ki krožijo v javnosti.

Zdravniške organizacije, združene v KZO, v sedanji epidemiji dosledno podpiramo ukrepe, ki temeljijo na spoznanjih sodobne znanosti in medicine, podprte z dokazi. Ukrepi, kot so nošenje mask, razkuževanje, zračenje, vzdrževanje distance in čimprejšnje cepljenje, so se že izkazali za učinkovite. Laično in strokovno javnost prosimo, da v množici informacij, ki nas vsak dan dosežejo, zaupate izjavam, ki jih sporočajo za določeno področje medicine kompetentni strokovnjaki.

Priloga: Izjava za javnost – KZO (.pdf datoteka)

Člani Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) smo zgroženi nad izjavo in nastopom poslanca Mihe Kordiša na seji Odbora za zdravstvo Državnega zbora 12. 10. 2020. Poslanec je del zdravnikov zasebnikov označil za mazače in s tem javno omalovaževal njihovo delo. Njegov nastop je bil popolnoma neprimeren in žaljiv za vse zdravnike, ne samo zasebne. Izjave, ki pavšalno žalijo celotno poklicno skupino, obsojamo in pričakujemo opravičilo poslanca zdravnikom in zdravnicam. V kolikor se poslanec ne bo opravičil sam, bi bilo prav, da se opraviči in odgovornost za njegovo obnašanje sprejme politična stranka, v okviru katere deluje. Nastop je skrajna degradacija parlamentarizma. Nivo demokratične kulture v naši državi je pomaknil na nivo, ki ga državljani ne zaslužimo.

SPOROČILO ZA JAVNOST

Zdravniki “mazači” in nivo parlamentarne demokracije v Sloveniji

Ljubljana, 14. oktober 2020 – Člani Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) smo zgroženi nad izjavo in nastopom poslanca Mihe Kordiša na seji Odbora za zdravstvo Državnega zbora 12. 10. 2020. Poslanec je del zdravnikov zasebnikov označil za mazače in s tem javno omalovaževal njihovo delo. Njegov nastop je bil popolnoma neprimeren in žaljiv za vse zdravnike, ne samo zasebne. Izjave, ki pavšalno žalijo celotno poklicno skupino, obsojamo in pričakujemo opravičilo poslanca zdravnikom in zdravnicam. V kolikor se poslanec ne bo opravičil sam, bi bilo prav, da se opraviči in odgovornost za njegovo obnašanje sprejme politična stranka, v okviru katere deluje. Nastop je skrajna degradacija parlamentarizma. Nivo demokratične kulture v naši državi je pomaknil na nivo, ki ga državljani ne zaslužimo.

Na seji Odbora za zdravstvo so obravnavali del protikoronskega paketa 5, ki vsebuje razpis za skrajšanje čakalnih dob. Zmotno razumevanje predloga kot privatizacijo zdravstva, je seveda poslančeva pravica. Enako lahko verjame, da je zemlja ravna. Vedno več ljudem znana dejstva pa so seveda drugačna. Razpis za skrajševanje čakalnih vrst je prvi korak v smer javnega zdravstva po zahodnoevropskem zgledu. Tam je v središču bolnik in njegova prosta izbira, da pride čimprej do najboljšega zdravljenja. Kar zagovarja poslanec Kordiš in zagovorniki državnega zdravstva v parlamentu in delu politike, je ravno nasprotno. Omejevanje pacientom, da prosto izberejo zdravnika, omejevanje svobodne izbire zdravnika, kako in kje bo delal, so obstoječe koncesije in nič drugega. Obstoječe preživelo državno zdravstvo omogoča korupcijo, tiho privatizacijo in nepoštene zaslužke peščici posameznikov (dobaviteljem, gradbincem, informatikom, zavarovalnicam, farmaciji, svetovalcem, tudi zdravnikom…), na škodo bolnikov. Ti v tem sistemu čakajo in ne dobijo pravic, ki so obljubljene na papirju in v pravilih državnega mastodonta ZZZS. Sistem gre na škodo tudi veliki večini zdravstvenih delavcev, ki pošteno delamo. Vse to traja že 30 let, na 50 let temelja za tako ravnanje.

Zobo/zdravniki in zobo/zdravnice odgovorno in v skladu s strokovno doktrino opravljamo svoje delo in poslanstvo. Na to ne vpliva naš delovno pravni status. Svoje bolnike zdravimo enako, ne glede na njihovo politično opredelitev ali katerokoli drugo osebno okoliščino. V svoje izobraževanje in znanje je vsak od nas vložil veliko ur in dni svojega življenja. Izobražujemo se do konca poklicne poti. Zato poniglavost in pomanjkanje zavor poslanca, ki zlorablja svoj trenutek slave, veliko več pove o njem, kot o skupini, ki jo je napadel. Obžalujemo pa dejstvo, da smo v domovini, ki nam je draga, prišli tako daleč.

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor
Predsednik vlade Republike Slovenije Janez Janša
Predsednik Državnega zbora Igor Zorčič
Predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca
Minister za zdravje Tomaž Gantar
Generalni direktor ZZZS Marjan Sušelj
Predsedniki poslanskih skupin

Ljubljana, 26. avgust 2020 – Pandemija Covid-19 je pretresla svet. Po zaslugi vseh nas je naša država, in njeni prebivalci, plačala relativno nizko ceno. So se pa do kosti razgalile številne pomanjkljivosti sistemov (oskrba starostnikov, zdravstveni, izobraževalni, varnostni sistem…), ki predolgo čakajo na ustrezne posodobitve in odpravo preživelih praks. Govoril bom o zdravstvenem sistemu, v katerem petindvajset let predano delam.

Pogodbeni izvajalci zdravstvene dejavnosti smo pretekli teden od generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) prejeli poziv k realizaciji pogodbeno dogovorjenega programa zdravstvenih storitev (priloga 1). Poziv nas je osupnil. Država, in s tem tudi zdravstvo, se je za določen čas po izbruhu pandemije skoraj ustavila. Obravnave pacientov so bile odložene in spremenjene, ker smo izvajalci prejeli navodila kako naj varno delamo. Številni, predvsem zobozdravniki, niso smeli delati dva meseca. Še danes obstajajo navodila, kako naj varno delamo v sedanjih razmerah, ko število okuženih ponovno narašča. Vse to je povzročilo številne neopravljene storitve in podaljšalo čakalne dobe. In sedaj, ko še vedno ne delamo kot smo delali pred epidemijo, generalni direktor in Upravni odbor ZZZS zaskrbljeno ugotavljajo, da so se čakalne dobe podaljšale. Situacija je podobna, kot bi država prepovedala delo frizerjem. Po dveh mesecih pa bi ista država ugotovila in se čudila, da je število skuštranih ter dolgolasih Slovencev porastlo! Nato bi predpisala, da frizerji, ki so imeli dejavnost registrirano že na dan prepovedi (novih frizerjev ne rabimo!), lahko ponovno češejo in strižejo do 7 prebivalcev dnevno (po malo nižjih cenah kot pred prepovedjo – a to je že druga zgodba). Hkrati bi nato država pričakovala, da bodo v mesecu dni vsi ljudje ponovno imeli urejene pričeske. Dobro jutro, skuštrana Slovenija!

Zdravniki in zobozdravniki že pred epidemijo pogosto nismo bili zadovoljni s tem, kaj in kdaj pacienti dobite v našem zdravstvenem sistemu. V času epidemije se je dostopnost še dodatno poslabšala. Vendar ne pred in ne po epidemiji za to nismo krivi zdravniki in zobozdravniki ali drugi zdravstveni delavci in sodelavci. Velika večina nas vseskozi dela na meji zmogljivosti. Pogoji, v katerih delamo so pogosto neoptimalni (zaradi neustreznih prostorov, opreme, nezadostnega kadra…). Številni med nami delamo preko delovnega časa, mnogi ne bodo izrabili dopusta. Če bi ne bilo tako bi se ZZZS še bolj čudil.

Vsaj dvajset let zdravništvo poziva odgovorne naslovnike tega pisma k nujnim spremembam zdravstvene zakonodaje, ki bodo prevetrile zbiranje in porabo sredstev za zdravstvo. A so interesi za obvladovanje 3,5 milijarde zbranih evrov za zdravstvo večji od želje da bi ustvarili varno, strokovno, solidarno, kvalitetno in ustrezno dostopno zdravstvo za vse državljane naše lepe domovine.

V nadaljevanju povzemam štiri temeljne točke, ki morajo biti upoštevane, če želimo slediti zgornji želji. To je izhodišče za zdravstveni sistem, ki si ga Slovenci, kot državljani Evrope, zaslužimo:

  1. Pacient mora postati osrednji deležnik zdravstvenega sistema in mora imeti izbiro (zdravnika, metode zdravljenja, zavarovanja…),
  2. Zdravniki in zobozdravniki kot nosilci zdravstvene dejavnosti moramo prav tako imeti izbiro, kako in koliko bomo delali (zaposleni v javni ustanovi ali kot zasebni izvajalci),
  3. Plačevanje programov in koncesije so preživeti! Dostop do javno zbranega denarja mora biti enak za vse državljane v skladu s pravicami iz obveznega zavarovanja. Vsi izvajalci z dovoljenjem za opravljanje zdravstvene dejavnosti lahko izvajajo zdravstvene storitve, ki so pravica in so financirane iz javnih sredstev,
  4. Nujna je konkurenca ponudnikov zdravstvenih zavarovanj.

Časa za trdovratno zagovarjanje državnega zdravstva (ki se ga napačno in ekskluzivno imenuje javno) ni več. Javno zdravstvo smo tudi zasebni zdravniki in zobozdravniki s koncesijami. V Sloveniji poleg javnega nastaja sistem vzporednega, povsem zasebnega zavarovanja in zdravstva. Solidarnost je s tem ogrožena. Tega, da bi zdravstveno zavarovanje plačevali dvakrat, si vsi državljani namreč ne morejo privoščiti.

Poleg tega številni starejši zdravniki in zobozdravniki takoj ko izpolnijo prvi pogoj za upokojitev prenehajo delati. To pred desetimi leti ni bilo tako. Še bolj številni mladi zdravniki takoj po diplomi ali specializaciji zapustijo domovino. Zaradi prekomerne administracije, nemogočih zahtev ZZZS in prekomernih obremenitev se dogajajo vračanja koncesij na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti. Vse to ogroža obstoj dostopnega zdravstvenega varstva za državljane že v razmerah ko pandemije ni, kaj šele sedaj, ko jo imamo in bo trajala. Kot rečeno – čas se izteka. Čez pet let primarnega zdravnika (družinskega zdravnika, ginekologa, pediatra, zobozdravnika) ob sedanjih trendih, ne bo več imela od tretjine do polovice državljanov. Zato je s spremembami treba začeti danes. Zdravniki in zobozdravniki vas naslovnike ne samo opozarjamo, ampak vam pri tem ponujamo pomoč. Naj bo pandemija dobra v tem, da vas dokončno zbudi.

Igor Dovnik dr. med.
primarni pediater s koncesijo
predsednik Strokovnega združenja zasebnih
zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije

Priponke:

Poziv izvajalcem k realizaciji programa (.pdf datoteka)

Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov (SZZZZS) želi obvestiti slovensko javnost, poslance, predsednika vlade, ministre, predsednika države, ZZZS, o novih izzivih, ki jih je prinesel Corona virus v naše delo. Ustno zdravje je izjemno pomemben del zdravja celotnega telesa. Pacienti naše zobozdravniške storitve nujno potrebujejo. Kot vedno doslej bomo, ob skrbi za zagotavljanje ustnega zdravja, poskrbeli za zaščito pacienta in zdravstvenega osebja.

SPOROČILO ZA JAVNOST

Zobozdravstvene storitve – strokovno, kvalitetno, varno, dostopno

Ljubljana, 07. maj 2020 – Slovensko javnost, poslance, predsednika vlade, ministre, predsednika države, ZZZS, obveščamo o novih izzivih, ki jih je Corona virus prinesel v naše delo. Ustno zdravje je izjemno pomemben del zdravja celotnega telesa. Pacienti naše zobozdravniške storitve nujno potrebujejo. Kot vedno doslej bomo, ob skrbi za zagotavljanje ustreznega ustnega zdravja, poskrbeli za zaščito pacienta in zdravstvenega osebja.

Skrb za paciente je med člani Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije vedno na prvem mestu. Pri izvajanju zobozdravstvene dejavnosti smo vedno ustrezno izvajali Program preprečevanja okužb v zobnih ambulantah, ki je zagotavljal varno delo nam in pacientom.

Sedaj smo ga dopolnili s priporočili za delo med epidemijo COVID-19 in navodili Ministrstva za zdravje ter NIJZ-ja. Naročanje pacientov bo nekoliko bolj zahtevno, zato jih prosimo za razumevanje in potrpežljivost. Neizogibno bo potrebna dodatna zaščitna oprema in podaljšan čas obravnave pacienta. Zato smo Zdravniški zbornici, kot našemu zastopniku in pogajalcu, podali predloge za pogajanja za Splošni dogovor in predlagali ustrezno višje vrednotenje zobozdravstvenih storitev. Zobozdravniki pričakujemo da nam bo država, kot drugim izvajalcem v javnem zdravstvu, zagotovila zaščitno opremo iz blagovnih rezerv.

Z določeno mero zaskrbljenosti spremljamo izjave v medijih, v katerih se govori o spreminjanju pravic iz obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Te naj bi bile posledica pomanjkanja denarja v zdravstveni blagajni zaradi epidemije Covid-19. Nekaj rezerv se je oblikovalo pri zavarovalnicah, ki ponujajo dopolnilna zdravstvena zavarovanja. Te so na račun našega neizvajanja zdravstvenih storitev privarčevale. S tem bi lahko pokrili vsaj del dodatnih stroškov, da le ti ne bi obremenjevali zdravstvene blagajne ali pacientov.

Že danes je potrebno razmišljati kako v razmerah, ki verjetno postajajo naša prihodnost, pacientom trajno omogočiti kar se da kvalitetne, strokovne, varne in dostopne storitve. To si pacienti zaslužimo.

SPOROČILO ZA JAVNOST

Rezultati raziskave, ki je bila opravljena med člani Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS)

Ljubljana, 15. julij 2019 – Med marcem in majem letos je Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) med svojimi člani izvedlo raziskavo o ocenjenih vlaganjih v prostore in opremo, ki omogočajo izvajanje naše dejavnosti. Raziskava je obsegala tudi vprašanja o storitvah, ki so jih v letu 2018 opravili kolegi in niso bile krite s strani ZZZS.

Na anketo je odgovorilo 354 članov. Vzorec je reprezentativen in ga bomo uporabili za nekatere dodatne izračune in ocene. Glede na dejavnost oziroma specializacijo je anketo izpolnilo največ zobozdravnikov (123), splošnih zdravnikov (104), sledila je specialistična ambulantna dejavnost (84), pediatrija (22), ginekologija (20) in en predstavnik bolnišnične specialistične dejavnosti. Velika večina anketiranih svojo dejavnost opravlja že več kot 10 let.

Vložena sredstva, ki smo jih zasebni izvajalci investirali v prostore, so najvišja pri specialistični ambulantni dejavnosti, kjer v povprečju presegajo 200.000 EUR, sledijo ginekologi s povprečno vrednostjo nekaj čez 180.000 EUR, zobozdravniki s 128.000 EUR, splošni zdravniki z nekaj več kot 110.000 EUR in pediatri z dobrimi 78.000 EUR na ordinacijo. Sredstva, ki smo jih vložili v opremo prostorov, kjer delamo, pa so najvišja pri ginekologih in specialistični ambulantni dejavnosti, kjer v povprečju presegajo 200.000 EUR in zobozdravnikih, kjer v povprečju dosežejo skoraj 140.000 EUR. Precej manj, vendar gre še vedno za znatna sredstva, so v opremo investirali splošni zdravniki, v povprečju nekaj čez 50.000 EUR in pediatri, nekaj čez 30.000 EUR na ordinacijo.

Zanimivi so podatki o neplačanih storitvah v letu 2018 s strani ZZZS. Največ so za svoje izbrane paciente, brez plačila s strani ZZZS, opravili splošni zdravniki. V povprečju splošnemu zdravniku ZZZS ni plačal nekaj več kot 20.000 EUR opravljenega dela. Sledijo ginekologi s povprečnim zneskom 17.000 EUR in pediatri, specialisti ter zobozdravniki s povprečno 8.000 EUR neplačanih, vendar opravljenih storitev na posamezno ambulanto.

Raziskava je pokazala tudi, da v povprečju 2,5 ure dnevno, poleg ordinacijskega časa, porabimo za nemoteno delo ambulante. Izkoristimo pa v povprečju, glede na starostno strukturo, malo dni rednega letnega dopusta. Raziskava je pokazala, da izkoristimo zasebni zdravniki in zobozdravniki med 22 (ginekologi) in 29 (zobozdravniki) dni rednega letnega dopusta. A kljub temu nas je, glede na rezultate raziskave, dve tretjini zadovoljnih z delom, ki ga opravljamo.

Na podlagi raziskave lahko mirno trdimo, da brez našega dela in sredstev, ki smo jih vložili v svoje ordinacije, zdravstven sistem v Sloveniji več ne bi deloval. Ministrstvo za zdravje lahko s podatki iz registra zdravnikov, ki ga vodi, izračuna celoten vložek zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov v slovenski zdravstveni sistem. Na podlagi tega mora vlada RS sprejeti ukrepe, ki bodo končali diskriminatorno obravnavo samozaposlenih zdravnikov in zobozdravnikov. Na Ustavno sodišče (US) sta v zadnjem mesecu prispeli še dve zahtevi za presojo ustavnosti Zakona o zdravstveni dejavnosti. Njegova sprememba je nujna, ne samo zaradi neustavnih rešitev (delno je to že potrdilo US), ampak tudi zaradi nekaterih rešitev, ki naše zdravstvo delajo neevropsko. Pacienti in vsi, ki v zdravstvu delamo, pa si zaslužimo prav to – evropsko primerljivo zdravstvo.

Izjava za medije Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS)

Ljubljana, 16. maj 2019 – V Portorožu je 10. in 11. maja potekalo tradicionalno, letos že 30. srečanje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije. Srečanje vsako leto organizirata SZZZZS in Zdravniška zbornica Slovenije. V okviru srečanja je vodstvo Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije izrazilo podporo zaposlenim kolegom splošne in družinske medicine, ki podajajo odpovedi delovnega razmerja v Zdravstvenih domovih, ter koncesionarjem, ki so odpovedali svoje koncesijsko razmerje, ter podalo naslednjo izjavo:

»Zasebni zdravniki in zobozdravniki popolnoma podpiramo zaposlene kolege in kolegice v zdravstvenih domovih ter koncesionarje, ki so odpovedali svoje koncesijsko razmerje, v uporu proti Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) in zdravstveni politiki, ki ruši slovensko zdravstvo. Z njimi delimo skupni cilj: človeško in strokovno obravnavo naših pacientov, ki si jo ti zaslužijo. Ne dovolimo nikomur, da nam vsiljuje količino in vsebino dela s pacienti, za katere skrbimo in smo zanje odgovorni.

Koncesionarji razmišljamo tudi o prekinitvi sodelovanja s ZZZS, v kolikor bo plačnik zdravstvenih storitev še naprej izvajal finančne in organizacijske pritiske na zdravnike in zobozdravnike ter z birokratskimi norostmi oviral naše delo s pacienti. Politike pozivamo, naj omejijo vpliv ZZZS na izvajalce zdravstvenih storitev in sprejmejo zakone, ki bodo v končni fazi koristili pacientom.

Zasebni zdravniki in zobozdravniki smo najučinkovitejši del sedanjega zdravstvenega sistema. Pri nas ni korupcije, investicije izvajamo racionalno brez preplačil, prav tako racionalno kupujemo materiale za delo ordinacij. Brez naših investicij v slovensko zdravstvo in našega dela s pacienti sistem že dolgo ne bi deloval. Kljub zakonodaji, ki nas diskriminira pri izvajanju dejavnosti, delujemo dobro in v zadovoljstvo pacientov. Poznamo rešitve in upamo, da jih bomo lahko vladajočim tudi predstavili. Floskule o nevarnosti privatizacije zdravstva, kot se jih zlorablja v medijih, so že videna manipulacija z javnostjo in način odvračanja pozornosti od resničnih problemov. Politika to počne že dolga leta z namenom, da se nič ne spremeni. Čas je, da zdravniki spremenimo slovensko zdravstvo po meri pacientov. Pacienti morajo postati osrednji element sistema, tako kot so to že sedaj v naših ordinacijah.«

Za Strokovno združenje zasebnih
zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije
predsednik Igor Dovnik, dr. med.

ODPRTO PISMO

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor
Predsednik vlade Republike Slovenije Marjan Šarec
Minister za zdravje Aleš Šabeder

Kaj je resnična privatizacija zdravstva?

Ljubljana, 18. april 2019 – Vedno znova se v slovenskih medijih in politiki omenja privatizacija zdravstva v smislu, da bi zdravniki svoje delo opravljali samostojno, kot samozaposleni ali v okviru svojega d.o.o.-ja.

Ali je to res privatizacija zdravstva? Morebiti pa je privatizacija zdravstva to, da se preveč denarja, ki je skoncentriran v javnih, sicer pa v praksi državnih zavodih, porablja za nabavo predragih aparatur in materialov. Da se gradijo objekti za javne zavode, ki stanejo 3000 evrov na m2 ! Ni morda resnična privatizacija zdravstva to, da državni zbor na predlog Ministrstva za zdravje oz. Vlade RS sprejme zakon, v katerem izvajalcem v javnih zavodih in koncesionarjem naloži nenormalne administrativne rešitve v elektronski obliki. Potem pa IT podjetja v zasebni lasti služijo milijone evrov? Rešitev pa za uporabnike storitev nič ne spremeni oz. stanje še poslabša? Ni morda edina resna privatizacija ta, da javne zavode za vsako ceno ohranjamo v nespremenjeni obliki praktično že 30 let? Ker na ta način povečujemo možnost korupcije preko raznoraznih dobaviteljev, investicij in kjer bo možna njihova prodaja, ko se bo politika zato odločila.

Je privatizacija zdravstva to, da uporabnik dobi storitev takoj ali v najkrajšem možnem času na račun zavarovalnic-e v skladu z pravicami iz zavarovanja? In to pri zdravniku, ki ima ustrezno licenco in ustrezne prostorske pogoje za delo. Zato ni niti najmanj pomembno kje je zaposlen. V Sloveniji imamo t. i. javno zdravstvo. In tega izvajamo vsi zdravniki in zobozdravniki ter drugi zdravstveni delavci. Tako zaposleni kot zasebniki s koncesijo ali brez nje. Javno zdravstvo pomeni, da je javno dostopno. In to bi moralo postati.

Vedite, da se v Sloveniji izrazito favorizira državne zdravstvene domove in bolnišnice (v lasti občin ali države). Njim je prirejeno tudi financiranje zdravstvene dejavnosti s strani edine »zavarovalnice«, ki izvaja obvezno zdravstveno zavarovanje, to je ZZZS. In ZZZS je tisti, ki zbira naše prispevke, torej prispevek delodajalca in prispevek zaposlenega. Nenazadnje so ti obvezni prispevki v realnosti last zaposlenega in last delodajalca. Če bi ZZZS bil zdravstvena zavarovalnica, bi za svoje zavarovance izdal polico zavarovanja iz katere bi izhajale njegove obveze do pacientov-zavarovancev. Ko zavarovanec ve kaj je plačal tudi ve, kaj bo za plačano dobil. V resnici pa ZZZS deluje po principu planskega gospodarstva in izvajalcem, s katerimi ima pogodbo, predpiše koliko lahko naredijo in kaj lahko naredijo. Z drugimi besedami vsako leto v Splošnem dogovoru pove, koliko bodo ali so lahko ljudje bolni. ZZZS je institucija, ki deluje nad državo in njenimi pravili, upravlja pa 3.000.000.000 eurov.

Privatizacija zdravstva je besedna povezava, ki jo uporabi določen del politike in z njo nekateri mediji ter v ozadju kapital, vsakič, ko zdravniki javnost seznanijo z določeno problematiko. Na nekatere probleme opozarjamo tako že več kot 15 let. Zdravstvo pa tone čedalje globlje, ker politika ne stori nič konkretnega. Tudi ko postane jasno, da je težavo z obstoječim sistemom nemogoče odpraviti. Le kako je možno, da v večini zahodnoevropskih držav ne poznajo temeljnih organizacij združenega dela oz. zdravstvenih domov, ampak se tam zdravniki združujejo v drugačne organizacije na drugačnih osnovah. Javni zdravstveni sistem pa vseeno odlično deluje? Morda pa bomo tudi v Sloveniji kdaj spoznali, da mora biti na prvem mestu pacient. Pacient potrebuje zdravnika, ne institucijo. Torej ne javni zavod, ampak človeka zdravnika, ki mu lahko izvede storitev, ki jo bo v skladu s pravicami iz zavarovanja plačala zavarovalnica(-e).

Zdravniki in zobozdravniki ter drugi zdravstveni delavci potrebujemo za svoje delo ustrezne delovne pogoje, med katere sodi tudi ustrezna obremenitev in ustrezno plačilo. Ko se bomo vsaj približali temu, nas bo zagotovo manj odšlo v tujino, ne bomo tako izgoreli in manj nas bo naredilo samomor. Tudi zdravniki smo samo ljudje. Več nas bo ostalo tukaj, večja bo možnost pravočasne ustrezne oskrbe. Brez ustreznih delovnih pogojev lahko izobrazimo na tisoče in tisoče zdravstvenih delavcev, pa bodo vsi odšli. V tujino, v bolniško ali celo v smrt.

Rezultati centralnega planiranja (ZZZS) so v ekonomiji znani: pomanjkanje in čakalne vrste, ustvarjanje rent in korupcija, birokratizacija in obsesivni nadzor, iskanje načinov za delo mimo sistema, neučinkovita alokacija virov in nedenarna ekonomija (povzeto iz predstavitve dr. J. Šušteršiča na Zdravstveni polemiki 20.3.2019). To vse so značilnosti našega trenutnega zdravstvenega sistema. Državljani in pacienti si zaslužimo veliko več. Politika mora nam pacientom zagotoviti javno in solidarno dostopne, varne ter kvalitetne zdravstvene storitve, ko jih potrebujemo. Obstoj državnega zdravstva, ki ga nekateri razumejo kot javno zdravstvo pa pomeni capljanje na mestu in nadaljnji razpad sistema.

Za Strokovno združenje zasebnih
zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije
Predsednik Igor Dovnik