Avtor: Alenka Forte, dr. med., tajnik Strokovnega združenja

Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi!

Kot veste, je v javni obravnavi Zakon o zdravstveni dejavnosti.

Parlament Državnega zbora Slovenije bo v naslednjih dneh – jutri, 24. maja 2017 ali v četrtek, 25. maja 2017 opravil splošno razpravo.

Čim bomo prejeli podatek iz Državnega zbora, kateri dan in ob kateri uri bo ta točka obravnavana vas vse, ki to zmorete, pozivamo, da se kot interesirana javnost pojavite v Državnem zboru med gosti na balkonu. V kolikor bomo ta prostor zapolnili, pa bomo naše nestrinjanje z zakonom pokazali s prisotnostjo pred Državnim zborom.

Gre za naše bolnike in za nas, zato izkažimo največjo složnost.

Iz tajništva Strokovnega združenja vas bomo o zgoraj omenjenem podatku obvestili takoj, ko se bomo z njim seznanili, zato bodite prosimo v PRIPRAVLJENOSTI in ODZIVNI.

Naše nestrinjanje s predlogom Zakona o zdravstveni dejavnosti pa moramo tudi v največji meri izraziti ob nadaljnjih postopkih v Državnem zboru.

Naslednji korak je namreč obravnava predloga Zakona o zdravstveni dejavnosti na matičnem odboru – Odboru za zdravje, ki ga vodi Tomaž Gantar, dr. med.

Predlagamo, da vsi naslovimo nanj pisno zahtevo, da se želimo razprave osebno udeležiti in razpravljati. Ker nas je skoraj 1000 članov, to pomeni, da bomo na tak način vršili pritisk na Državni zbor.

V kratkem vam bomo pripravili in posredovali predlog besedila, kamor boste vnesli le svoje osebne podatke in predlagamo, da pismo na naslovnika pošljete PRIPOROČENO S POVRATNICO.

Pričakujemo, da bodo tudi mladi zdravniki, kot civilna družba in manjše občine v Sloveniji postopale enako (projekt teče).

V pričakovanju vašega aktivnega odziva vas lepo pozdravljamo.

Pripravila:

Alenka Forte, dr. med.
Tajnik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije

Helena Mole, dr. med.
Predsednica Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije

Avtor: Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije

Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije odločno nasprotuje predlogu novele Zakona o zdravstveni dejavnosti

Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov podaja najostrejši protest nad predlogom sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je Vlada RS potrdila dne 20. 4. 2017. V predlogu ne vidimo rešitev, ki bi objektivno lahko izboljšale kakovost in dostopnost zdravstvenih storitev za bolnike. Prepričani smo, da bo učinek zakona ravno nasproten, saj se bodo s postopno ukinitvijo koncesij čakalne dobe le še podaljšale, vedno več pacientov pa bo prisiljenih storitve iskati v samoplačniških ambulantah. Predlog zakona je zaradi neenakopravne obravnave slovenskih zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov do javnih zavodov (in tujih ponudnikov!), diskriminacije mladih zdravnikov in zobozdravnikov ter omejevanja dela zaposlenih zdravnikov in zobozdravnikov, v očitnem nasprotju z Ustavo RS in evropskim pravnim redom. Z omejevanjem konkurence med izvajalci zdravljenja predlog pod vprašaj postavlja tudi neovirano izvajanje ustavne pravice zavarovanih oseb do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev. Zaradi vsega navedenega napovedujemo, da bomo sprejetju zakona nasprotovali z vsemi razpoložljivimi pravnimi sredstvi. Hkrati pozivamo, da zakona, zaradi njegove neskladnosti z Ustavo RS in evropskim pravnim redom ter preštevilnih pomanjkljivosti in popolnoma nesprejemljivih predlogov rešitev obstoječega sistema zdravstva, ne podprete.

Najodločneje nasprotujemo uzakonitvi prednostne pravice javnih zavodov do izvajanja zdravstvenih storitev, s čimer predlog zakona onemogoča nadaljnje podeljevanje koncesij domačim zasebnim izvajalcem. Ukrep je v očitnem nasprotju z evropskim konkurenčnim pravnim okvirom. Da sodijo zdravstvene storitve med tržne storitve po evropskem pravu, javna zdravstvena služba pa pod režim storitev splošnega gospodarskega pomena, je že desetletja vzpostavljena sodna praksa evropskega sodišča, enako določajo tudi vsi evropski predpisi s področja konkurenčnega prava. V tem okviru je po Pogodbi o delovanju EU vsem ponudnikom zagotovljena svoboda opravljanja storitev, svoboda ustanavljanja, državi pa je prepovedano dodeljevanje nedovoljenih državnih pomoči in prepovedano omejevanje konkurence med izvajalci. Vse našteto je Vladi RS dobro poznano, saj se pred Evropsko komisijo pravkar vodi postopek s prijavo zaradi nedovoljenih državnih pomoči, ki jih RS dodeljuje javnim zdravstvenim zavodom.

Na podlagi navedenega trdimo, da Vlada RS sistematično ignorira evropski pravni red, vendar ne v celoti: storitve, ki jih bodo v bodoče izvajali le še javni zavodi, lahko danes (in predlog zakona tega ne spreminja) v breme slovenske zdravstvene blagajne prosto (brez koncesije) opravljajo tuji zasebni izvajalci – za državno mejo ali pa v Sloveniji. Naša vlada namreč dosledno izpolnjuje vse zaveze do Bruslja, kadar je potrebno tujim izvajalcem omogočiti prosto izvajanje storitev za slovenske zavarovance, ko pa je potrebno enakopravno obravnavo zagotoviti domačim ponudnikom, evropski pravni red po mnenju vlade ne velja več.

Zasebni zdravniki in zobozdravniki se zato sprašujemo, kakšno korist imajo bolniki od tega nezakonitega favoriziranja javnih zavodov (in tujih ponudnikov) v razmerju do domačih zasebnih izvajalcev. V mandatu aktualne vlade je bilo po zaslugi Ministrstva za zdravje podeljeno rekordno nizko število koncesij, hkrati pa smo lahko priča najdaljšim čakalnim dobam v zgodovini, povečal se je delež bolnišnic z izgubo in mediji vsakodnevno poročajo o korupcijskih aferah v zdravstvu – seveda v javnih zavodih. Ob vsem govorjenju vlade o javnem zdravstvu, se povečuje ravno delež bolnikov v samoplačniških ambulantah, kar je neposredna posledica predolgih čakalnih dob. V razvitem svetu se pod pojmom javno zdravstvo razume javno financiranje zdravstvenih storitev, ki jih za bolnike izvajajo javni ali zasebni izvajalci. Iz vidika pravice bolnikov do pravočasnega dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev je namreč vseeno, ali mu storitve zagotavlja ponudnik v zasebni ali v državni lasti. Takšne statusne oblike izvajalca, kot je javni zavod, pravzaprav nihče v Evropi ne pozna, saj gre za posebno pravno tvorbo, ki je bila z zakonom začasno ustvarjena v začetku devetdesetih let, zaradi prehoda na nov družbeni sistem, kasneje pa naj bi se ustrezno preoblikovala. Seveda se javni zdravstveni zavodi v naslednjih 25 letih niso statusno preoblikovali, saj so različni lobiji v načinu njihovega upravljanja in poslovanja kmalu našli lasten interes po nenadzorovanem odtekanju javnega denarja. Danes Vlada RS očitno še ne zaznava potrebe po njihovem preoblikovanju, pač pa celo ugotavlja, da so javni zavodi, izmed vseh alternativnih možnosti, najustreznejša oblika izvajanja zdravstvenih storitev, zato si zaslužijo, da jih vlada z novim zakonom zaščiti še pred konkurenco koncesionarjev. Zaradi takšnih neumnosti se nam v tujini upravičeno smejijo.

Nadalje opozarjamo na nerazumno diskriminacijo do mladih zdravnikov in zobozdravnikov, ki skladno s predlogom zakona pet let po pridobitvi licence (dovoljenje za samostojno delo), ne bodo mogli odpreti zasebne ambulante. Seveda pa bodo v Sloveniji, skladno z načelom prostega pretoka storitev in načelom svobode ustanavljanja, zasebne ambulante še naprej lahko ustanavljali mladi zdravniki in zobozdravniki iz drugih evropskih držav. Ukrep ni le diskriminatoren, ampak tudi nelogičen, saj bodo po mnenju predlagatelja iste osebe hkrati usposobljene za samostojno delo v javnem zavodu (ali pri drugem delodajalcu), ne pa v zasebni praksi. Ponovno je zaznati močan interes javnih zavodov po zadrževanju (v zaposlitvi) mladih zdravnikov in zobozdravnikov, ki bodo s tem še dodatno vzpodbujeni, da po pridobitvi licence zapustijo državo.  

Po mnenju predlagatelja zakona tudi še ni nastopil čas, ko bi lahko zaposleni zdravniki in zobozdravniki pri drugem delodajalcu lahko delali pod enakimi pogoji, kot veljajo za vse ostale zaposlene v Sloveniji. Ob tem imajo številni politiki polna usta o delitvi med javnim in zasebnim, kar naj bi veljajo za službe zdravnikov in zobozdravnikov (zato naj bi bilo potrebno njihovo delo čim bolj omejiti), nobene težave pa nimajo denimo z verigami zasebnih dobaviteljev, ki javnim zavodom prodajajo opremo, material in medicinske pripomočke po najvišjih cenah v Evropi, gradbenimi posli zasebnih izvajalcev (ki gradijo za javne zavode) in v zadnjem času aktualnim trgovanjem zasebnih finančnih investitorjev s terjatvami do slovenskih javnih bolnišnic.

Delitev med javnim in zasebnim pri izvajanju javnih služb v razvitih evropskih državah (in seveda po evropskem pravu) pomeni, da izvajalec javne službe s sredstvi, ki jih je prejel za njeno izvajanje, ne sme opravljati druge tržne dejavnosti. Ravno to počnejo javni zavodi, saj z opremo, ki je v lasti občin in države, opravljajo tržno dejavnost, denimo laboratorijske storitve, ki jih prodajajo koncesionarjem. Zato vsi javni zavodi ne ustvarjajo izgube – 54 zdravstvenih domov je v preteklih dveh letih ustvarilo 25 milijonov eurov čistega dobička, pri čemer Ministrstvo za zdravje ne zbira podatkov o tem, koliko dobička so ustanoviteljice (občine) prelile v svoje proračune in s tem trajno odvzele iz »javnega zdravstva«. Ob tem je zelo pomenljivo dejstvo, da je iz besedila predloga, ki ga je sedaj sprejela vlada, izpadla določba, po kateri ustanovitelji dobička (presežek prihodkov nad odhodki) javnemu zavodu ne bi mogli odvzeti.

Kakšne spremembe bo SZZZZS podprlo?

Sistem izvajanja javne službe v zdravstveni dejavnosti je potrebno na novo urediti z enotnim zakonom, ki bo javnim zavodom prinesel ustrezno poslovno avtonomijo (upravljanje z lastnim premoženjem, možnost nagrajevanja zaposlenih), vodstvom zavodom naložil ustrezno odgovornost za njihovo poslovanje, med ustanovitelje (država, občine) in poslovodstva zavodov pa vnesel jasno delitev pristojnosti in odgovornosti za nemoteno delovanje javne službe. Šele za tem je potrebno na novo urediti sistem podeljevanja koncesij, in sicer tako, da se organizirajo kot pooblastilo za izvajanje javne službe v zdravstveni dejavnosti, ki ga lahko dobi zasebnik ali (preoblikovani) zdravstveni zavod, odvisno od tega, kdo bo lahko pri izvajanju javne službe bolnikom ponudil najboljše pogoje iz vidika cene, dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev. V zdravniških organizacijah smo izhodišča za takšne spremembe in konkretne zakonske rešitve že zdavnaj pripravili, vendar jih ministrstvo zavrača kot »konceptualna nasprotja«, glede katerih z nami ne more najti soglasja. Kolikor bi Vlada RS kot »konceptualno« vodilo sprejela zagotavljanje najvišje koristi za paciente pri omejenem obsegu sredstev, bi z zdravniškimi organizacijami že od začetka govorila isti jezik.

Spoštovani, v SZZZZS smo vam pripravljeni razsežnosti škodljivosti predlaganega zakona in predloge rešitev predstaviti na posebnem delovnem srečanju. Za določitev termina srečanja vas bomo kontaktirali v kratkem. Gotovo še pred pričetkom poletja, ko bo Zakon predvidoma v obravnavi.

Izvršilni obor SZZZZS:

• Predsednica: Helena Mole, dr. med.
• Podpredsednica: Nada Puharič, dr. dent. med.
• Tajnik: Alenka Forte, dr. med.
• Blagajnik: Leon Lang, dr. med.

Člani IO: prim. Herbert Bernhardt, dr. med., Igor Dovnik, dr. med., Miro Lasbaher, dr. med., Sanda Lah Kravanja, dr. dent. med., Katja Žerjav, dr. med.

Pismo v tej obliki so prejeli:

• Predsednik države, gospod Borut Pahor
• Predsednik vlade, gospod dr. Miro Cerar
• Predsednik Državnega zbora, gospod dr. Miran Brglez
• Poslanske skupine: Stranka modernega centra, Slovenska demokratična stranka, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Socialni demokrati, Združena levica, Nova Slovenija, PS italijanske in madžarske skupnosti, nepovezani poslanci.
• Delovno telo Državnega zbora – Odbor za zdravstvo
• Ministrstvo za zdravje
• Mediji

Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) je prostovoljno združenje skoraj tisoč zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, ki svojo dejavnost opravljamo na območju Slovenije. Naša poglavitna naloga je zavzemanje za izboljšanje pogojev za izvajanje in razvoj zasebne zdravniške dejavnosti, s ciljem, da bi našim uporabnikom (bolnikom) lahko zagotovili visokokakovostne in mednarodno konkurenčne zdravstvene storitve. SZZZZS je v letu 2017 tudi vodja Koordinacije zdravniških organizacij katere članice so še Zdravniška Zbornica Slovenije, Slovensko Zdravniško Društvo in FIDES.

Avtor: Miro Lasbaher, dr. med.

Dragi zdravniki!

Mladino spremljam že mnoga leta. Že iz časov SFRJ, preko osamosvojitve in ves čas slovenske samostojnosti. In ker mi zdravstvo „reže“ kruh, seveda z velikim zanimanjem spremljam vsako objavljeno „drobtinico“ iz problematike zdravstva, objavljeno v vašem/našem tedniku. In vedno znova ugotavljam, da pri izbiri novinarjev, ki o problematiki pišejo , nimate ravno srečne roke. Kar se pa na drugih področjih ( po mojem mnenju ) ne pozna tako zelo in so zadeve zelo kvalitetno „pokrite“.

Pa na delo! Članek Dragi zdravniki je pravzaprav obračun z vsemi zdravniškimi organizacijami, ki jih je trenutno 5. 4 od teh so združene v koordinaciji zdravniških organizacij ( zdravniška zbornica, Fides, zdravniško društvo in strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov ), peta pa je sindikat Praktik.Um. In vse zdravniške organizacije že dalj časa ugotavljamo, da naš zdravstveni sistem ne služi več osnovnemu poslanstvu: pravočasna zdravstvena pomoč za državljane RS. Trenutno vsak 10. Slovenec čaka na pregled pri specialistu nedopustno dolgo! Čakalne dobe so se v zadnjem letu podaljšale za povprečno 2 meseca ( na začetku letošnjega leta na ultrazvok trebuha 3 mesece, sedaj pa 5 mesecev. Za fizioterapijo pa v letu 2016 sploh ne morete več dobiti termina, ker vas bodo naročili v letu 2017! Podatki veljajo konkretno za Pomurje/Podravje ). Zato smo od politike zdravniki že večkrat zahtevali, da svojim državljanom že končno pove, kaj od zdravstva lahko pričakujejo. Tega od osamosvojitve politika ni storila. Tako je zdravstvo ostalo po organizacijski plati praktično v času rajnke SFRJ. Nekaj je sicer anomalij, ki kažejo na določeno željo po modernizaciji ( podeljenih je okrog 1.400 koncesij ), a je to še daleč od kakršnekoli privatizacije ali neoliberalizacije zdravstva, kar avtor članka poda kot rdečo nit delovanja zdravniških organizacij. Nasprotno: cel kup je nepravilnosti v delovanju sistema, ki se ga ne da uskladiti z umeščenostjo Slovenije v evropski prostor. Zato bi resnično potrebovali korenito reformo. Tako so zdravniki, ki delujejo izven naših meja celo v prednosti, saj jim naš ZZZS plača vse opravljene preglede takoj, nam pa mirno ostane dolžan za tudi do 40% več opravljenega dela. In vsako leto bo več Slovencev poiskalo pomoč v tujini, ker jim tam ni potrebno na preglede čakati po pol leta in več ( ortopedija, kardiologija… ).

Vse slovenske zdravniške organizacije zagovarjamo javno zdravstvo. A to ne pomeni, da ne sme vsebovati zasebnikov. Avstrijci so npr. zelo ponosni na svoje javno zdravstvo. In nimajo na primarni ravni nobenega javnega zavoda…

Vsako leto bo zaradi kaosa v zdravstvenem sistemu pač manj naših mladih kolegov, ki si v vedno večjem številu iščejo službe v tujini. Ker so tam manj obremenjeni z delom in imajo neprimerno boljše plačilo…

Med zdravniki boste zelo težko našli kolega, ki ne bo pritrdil mnenju, da je reforma zdravstva resnično potrebna, očitno pa ministrstvo za zdravje tega več ne načrtuje. In bo ponovno za nedoločen čas zaščitilo deležnike, ki v zdravstvu ne delajo nič, od njega pa krasno živijo ( posredniki, trgovci… ). Podobnega mnenja ste očitno tudi v Mladini! Vsaj tako bi človek sodil po uvodniku Grege Repovža in članku Klemna Košaka v 51. številki. Mi zdravniki pa imamo resnično „poln kufer“ sistema, ki omogoča ljudem „pri koritu“, da takoj dobijo vse zdravstvene storitve, ki jih potrebujejo ali pa tudi ne, ljudje, ki vpliva nimajo pa po več mesecev čakajo na vrsto. In v tem času tudi predčasno umirajo ( dr. Zwitter, dr. Ihan v nazadnje objavljenih člankih v različnih medijih… ). In minimalni popravki zdravstvene zakonodaje v pripravi, ki se ne skladajo z ureditvijo v EU, na tem področju ne bodo uredili prav nič. Ker se bo gotovo RS zaradi le-teh znašla na podobni preizkušnji kot v primeru izbrisanih. Že sedanja ureditev ima kup rešitev, ki so zrele za presojo na kakšnem od evropskih sodišč ( recimo neplačevanje opravljenega dela izvajalcem s strani ZZZS, nespoštovanje podpisanih pogodb… ), spremembe zakonodaje v smeri, ki jo je nakazalo ministrstvo z zadnjimi predlogi pa kažejo, da bo teh neusklajenosti kvečjemu še več. V času, ko lahko praktično vsak Slovenec ustanavlja d.o.o. vsakih 5 minut brez pravnih posledic ( tudi če je namen ustanovitve izrazito kriminalen! ), ga recimo zdravnik na primarni ravni po predlogu nove zakonodaje ne bi več mogel. Tipičen primer diskriminacije! Še bolj pa je diskriminatorno to, da ga niti po sedaj veljavni zakonodaji ne moremo ustanoviti, ker čakamo novo zakonodajo!!!! V Mladini se zavzemate za spoštovanje zakonodaje in ustave, takšen ima človek ves čas vtis. Torej bi od vas pričakoval, da tudi na področju zdravstva ravnate enako. Žal temu ni tako. In s člankom odrekate zdravnikom nekaj, kar na drugih področjih trdno zagovarjate. Demokracija ni to, da bomo nekaterim dovoljevali vse, drugim pa nič. Demokracija je to, da dovolimo vse, kar drugim ne škoduje in izboljša položaj vseh. Zdravniki smo pa z mnenjem, da je zdravstvo dejavnost posebnega družbenega pomena  in zaradi tega potrebuje posebno in nedemokratično ureditev, dobesedno prisiljeni v suženjski odnos bodisi v razmerju z delodajalcem v javnem zavodu ali pa koncesionarji v razmerju z ZZZS. Demokracija po zdravniško pa bi pomenila tole: vsak zdravnik se lahko sam odloči na kakšen način si bo organiziral delo. Prav tako pa se lahko vsak bolnik sam odloči kam bo šel k zdravniku. In ker je zavarovan, mu bo zavarovalnica to plačala…

Lep pozdrav, Miro Lasbaher, dr. med., spec. spl. med., Juršinci

Avtor: Katja Žerjav, dr. med.

Na področju primarnega zdravstva imam 23 letne izkušnje, 15 let sem koncesionarka in pohvalim se lahko, da sem prva specialistka družinske medicine v Sloveniji.

Razlika v financiranju zdravnika na primarnem in sekundarnem nivoju je v tem, da dobi primarni nivo plačilo v obliki pavšala in mora s tem preživeti, pri tem pa nima vpliva ne na višino akontacije (govorim o 100% akontaciji), ne na število obiskov v ambulanti t.j. na stroške. Pavšal je absolutna vrednost, predstavlja ga glavarina. To je število opredeljenih bolnikov na zdravnika, izraženo v količnikih odvisno od starosti opredeljenih bolnikov. Glavarina je relativna vrednost odvisna od števila prebivalcev na določenem območju in števila zdravnikov na tem področju. Tako se dogaja, da 100% glavarina predstavlja v dveh različnih krajih različno število opredeljenih bolnikov , kar pomeni, da mora zdravnik z enakim denarjem oskrbeti različno število bolnikov. Po drugi strani  tudi nimamo vpliva, koliko bolnikov bomo pregledali dnevno. Ker na primarnem nivoju ne sme biti čakalnih dob, bolniki pa nimajo omejitev glede porabe denarja iz zdravstvene blagajne, moramo vsak dan pregledati večje število bolnikov kot zmoremo. Še vedno smo učinkoviti, vendar gre učinkovitost na račun zdravja zdravnikov. Ugotovljeno je, da slovenske zdravnice v primarnem zdravstvu umirajo 20 let prej, kot ostala populacija.

Vse to pomeni, da so naša finančna sredstva neodvisna od nas samih in nanje nimamo vpliva, kar se ne dogaja pri nobeni drugi dejavnosti. Zatorej koncesionarji na primarnem nivoju nismo v izredno slabem finančnem položaju zaradi svoje nesposobnosti, pač pa zato, ker je sistem skregan z ekonomsko logiko.

S sedanjimi sredstvi ne moremo več zagotavljati bolnikom vseh pravic, ki jih naivno obljublja ZZZS, predvsem pa s temi sredstvi nismo več sposobni zagotavljati strokovne in kvalitetne oskrbe bolnika. Poleg tega je delo družinskega zdravnika najnižje ovrednoteno. Za ilustracijo:

• prvi pregled OZZ: 4,75 EUR, PZZ: 2,73 EUR
• drugi pregled OZZ: 3,17 EUR, PZZ: 1,90 EUR
• obisk brez pregleda OZZ: 2,45 EUR, PZZ: 1,47 EUR

(Te številke je potrebno ustrezno dopolniti, ker so po mojem previsoke, na višino vpliva tudi starost bolnika, mislim, da prvi in ponovni pregled vključujeta tudi laboratorij; torej če pride na pregled 50 let star bolnik zaradi ARI in mu naredimo osnovni lab KKS in CRP, z zgornjim zneskom pokrijemo zgolj laboratorij, kar pomeni, da delamo zastonj.)

Sekundarni nivo pa se financira po opravljenih storitvah, vendar v omejeni količini. Ko so sredstva porabljena, lahko bolnike obravnavajo kot samoplačnike.

ZZZS svoje finančne težave rešuje samo z zniževanjem sredstev izvajalcem in višanjem glavarin ali s pobiranjem denarja na račun kazni. Še v letošnjem letu jemljejo sredstva , ki so nam bila nakazana v letu 2012 za referenčno ambulanto in sicer vsa, ki niso bila porabljena za laboratorij, smo jih pa porabili za ostale stroške v referenčni ambulanti (obratovalne stroške, materialne stroške, ureditev dodatnega prostora in dodatno opremo), kar pa ZZZS ne prizna kot strošek. Kot da se delo referenčne ambulante izvaja na travniku s polaganjem rok in puščanjem krvi, ki jo v vedrih odnesemo v laboratorij!

Svojih finančnih problemov ZZZS na ta način ni rešila, je pa pahnila koncesionarje na primarnem nivoju na rob obstoja. O koncesionarjih govorim zato, ker so glede na ZD v podrejenem položaju. Za isti program dobijo eni in drugi enako količino denarja, vendar mora koncesionar s tem denarjem pokriti vso opremo, prostor in na koncu plačati tudi višje davke. ZD se dodatno financira z donacijami, ne plačujejo najemnine, jo pa zaračunavajo svojim najemnikom prostorov, med njimi tudi koncesionarjem, ne plačajo davka na dobiček, ustanovitelj t.j. občina pa pokrije morebitni primanjkljaj finančnih sredstev. Javna skrivnost je, da ZD-ji dobijo plačanih več programov, kot imajo zaposlenih zdravnikov. Lahko da tudi naredijo predvideni program, ampak v tem primeru na račun večje obremenjenosti zaposlenih zdravnikov s čemer prihranijo precej denarja. Če boste o tem vprašali gospoda Fakina, bo verjetno odgovoril, da o tem ne ve nič, vsaj tako je odgovoril na Spomladanskem srečanju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov na Otočcu 2012.

Zdravniki na primarnem nivoju že leta opozarjamo na probleme in zahtevamo korenite spremembe zdravstvenega sistema ter financiranja, vendar vlada ne ukrepa. Poudarek je na korenitih spremembah in ne zgolj na ukrepih, ki jih je bilo sicer precej, vidimo pa, kam so nas ti ukrepi pripeljali.

Vendar nas Evropa sili v premike. Lani oktobra je stopila v veljavo evropska direktiva o prostem pretoku bolnikov. Slovenija pa pri tem diskriminira domače zdravnike. Če gre naš bolnik k zdravniku v tujino, ZZZS poravna stroške pregleda v višini, kot stane pregled pri nas, ne glede na to, da tuj zdravnik nima pogodbe z ZZZS.

Zato so naše zahteve, izhajajoče iz evropske direktive, naslednje:

1) Izenačitev pogojev dela med tujimi in našimi zdravniki.

Pogodba med ZZZS in zdravnikom ni več potrebna, s tem odpadejo tudi koncesije, posledično se odpravijo tako imenovane mrtve duše, pojavi se zdrava konkurenca. Za delo potrebuje zdravnik le veljavno licenco.

2) Opredelitev vsebine zavarovanja med zavarovalnico in bolnikom, kar pomeni, da morajo bolniki končno dobiti zavarovalno polico, ki bo določala obseg pravic bolnikov.

3) Takojšnja sprememba na področju akontacij ZZZS – zahtevamo natančno specifikacijo akontacije – do sedaj , kljub večkratnim zahtevam na ZZZS, kot tudi na MZ, dobivamo samo skupni znesek denarja. Za dobro poslovanje je potrebno vedeti koliko denarja je za kaj namenjenega. Če velja zahteva po specifilaciji za vse druge v državi, naj velja tudi za ZZZS!

Osnova za vse nadaljnje ukrepe pa je ugotoviti, koliko denarja je sploh na voljo in kaj lahko naredimo za ta denar.

Časa ni več 2 leti, niti 1 leto, zatorej upam, da moj prispevek ne bo zaman in da se bomo lahko zdravniki v bodoče, namesto da hodimo na seje,  v miru in strokovno posvečali bolnikom, ne da moramo za to oditi v tujino.

Katja Žerjav, dr. med.
članica IO SZZZZS

Avtor: Helena Mole, dr. med., predsednica Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije

V Ljubljani, 20. januar 2014 – V zadnjem času se je v javnosti ustvaril vtis, da zasebni zdravniki in koncesionarji opravljajo zdravstveno dejavnost brez nadzora. Širši javnosti želimo pojasniti, da se zasebni zdravnik vsakodnevno srečuje z nadzorom našega dela ter da svoje delo opravljamo kvalitetno in varno.

Predsednica Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Helena Mole, dr. med., je pojasnila: «Zasebnim zdravnikom in zobozdravnikom se zdijo povsem nerazumljive trditve, da je naše delo slabo nadzorovano – dan za dnem se v svojih ambulantah trudimo ugoditi vedno novim zahtevam po dokumentaciji in evidencah. Večinoma smo svojo strokovno pot pričenjali v javnih zavodih, kjer se večinoma nismo nikoli srečali z nadzornikom ali inšpektorjem. V naših zasebnih ambulantah pa je nadzor postal praktično sestavni del našega dela – enkrat letno v vsako zasebno ambulanto vstopi zdravstveni inšpektor, pogosti so nadzori pogodbenega plačnika – ZZZS, enkrat v licenčnem obdobju imamo praviloma strokovni nadzor Zdravniške zbornice. Kadarkoli pa lahko svoje nadzore napovedo tudi drugi inšpektorji (davčni, meroslovje, požarni…).«

V dodatno težkem položaju so koncesionarji v odnosu z ZZZS. V zadnjih letih so priča nenehnemu zniževanju cen zdravstvenih storitev, poleg tega pa imajo koncesionarji v primarnih ambulantah težave zaradi neplačanih storitev, ker praviloma presegajo plan opravljenih storitev, bolniki pa jih potrebujejo od prvega do zadnjega dne v letu. Zniževanje cen zdravstvenih storitev pa bistveno bolj kot javni zavodi občutijo ravno zasebniki, saj so dodatno obremenjeni z najemninami ali krediti za svoje prostore in opremo. Zasebniki namreč nimajo ustanoviteljev, ki bi pokrili njihove morebitne izgube! Posamezni koncesionarji so zaradi težkih razmer že obupali in napovedujejo zaprtje svojih ambulant.

Zasebni zdravnik koncesionar Miro Lasbaher, dr. med, je dejal: »Primer, na katerem se pokaže vsa nemoč in neenakopravnost zasebnih izvajalcev v odnosu z ZZZS je neurejeno plačilo referenčnih ambulant, pri katerih je v zadnjem času prišlo do izjemno hudih, po našem mnenju neopravičenih kazni, ki ogrožajo obstoj ambulant družinske medicine.«

Zasebni zdravniki in zobozdravniki koncesionarji so pomemben del javne zdravstvene mreže, saj s svojim delom skrbimo za več kot eno četrtino prebivalstva kot družinski in splošni zdravniki, so več kot 40 % ambulantnih ginekologov, skrbimo za eno petino slovenskih otrok kot primarni pediatri, nekatere ambulantne specialistične dejavnosti so v visokem deležu pokrite s pomočjo zasebnikov. Zasebni zobozdravniki zagotavljamo polovico ambulant javne zobozdravstvene mreže. Z vlaganjem lastnih sredstev v prostore in opremo zasebni zdravniki in zobozdravniki uspešno omogočamo delovanje javne zdravstvene mreže in jo tudi dopolnjujemo na področjih, kjer javna zdravstvena mreža ne more zagotoviti vseh potreb prebivalstva po zdravstvenih in zobozdravstvenih storitvah.

Imperativ zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov je – delati strokovno in racionalno ter odgovorno razpolagati s sredstvi namenjenimi bolnikom. Pri koncesionarjih se ta sredstva ne prelijejo v režijo in plače vodstvenih kadrov, temveč za opremo in materiale, ki ponudijo bolniku največ za ceno, ki jo zasebnik z danimi sredstvi zmore. Zdravniki in zobozdravniki, ki delajo več in bolje v javnem zavodu skorajda niso stimulirani, kot zasebnike pa nas potrdi veliko zadovoljstvo pacientov in veliko povpraševanje po naših storitvah. Zadovoljstvo bolnikov z našimi storitvami je potrdila tudi nedavna raziskava Zdravniške zbornice.