Spoštovani,

Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije tradicionalno v mesecu maju prireja spomladansko strokovno srečanje. Letos bo 30. jubilejno spomladansko srečanje potekalo 10. in 11. maja 2019 v Grand Hotelu Bernardin v Portorožu. Na srečanju bodo slovenski zasebni zdravniki in zobozdravniki razpravljali o strokovnih temah ter aktualni problematiki s področja zdravstva.

Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite na novinarski konferenci, ki bo potekala v okviru strokovnega srečanja, na kateri bodo strokovnjaki spregovorili o potrebnih ukrepih zdravstvene politike. Govorci se bodo posvetili tudi trenutni situaciji v Zdravstvenem domu Kranj, težavam, s katerimi se srečujejo koncesionarji in birokratskim postopkom, ki ovirajo delo zdravnikov ter imajo neposreden vpliv na strokovno obravnavo pacientov.

Dogodek bo potekal v petek, 10. maja, ob 14.30 uri
v Grand Hotelu Bernardin (dvorana MEDITERANEA), Obala 2 v Portorožu.

Vaši sogovorniki bodo:

  • Igor Dovnik, dr. med., predsednik strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije;
  • Alenka Forte, dr. med.;
  • Sabina Markoli, dr. dent. med.

Veselimo se srečanja z vami,

Igor Dovnik, dr. med.,
predsednik Strokovnega združenja zasebnih
zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije

ODPRTO PISMO

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor
Predsednik vlade Republike Slovenije Marjan Šarec
Minister za zdravje Aleš Šabeder

Kaj je resnična privatizacija zdravstva?

Ljubljana, 18. april 2019 – Vedno znova se v slovenskih medijih in politiki omenja privatizacija zdravstva v smislu, da bi zdravniki svoje delo opravljali samostojno, kot samozaposleni ali v okviru svojega d.o.o.-ja.

Ali je to res privatizacija zdravstva? Morebiti pa je privatizacija zdravstva to, da se preveč denarja, ki je skoncentriran v javnih, sicer pa v praksi državnih zavodih, porablja za nabavo predragih aparatur in materialov. Da se gradijo objekti za javne zavode, ki stanejo 3000 evrov na m2 ! Ni morda resnična privatizacija zdravstva to, da državni zbor na predlog Ministrstva za zdravje oz. Vlade RS sprejme zakon, v katerem izvajalcem v javnih zavodih in koncesionarjem naloži nenormalne administrativne rešitve v elektronski obliki. Potem pa IT podjetja v zasebni lasti služijo milijone evrov? Rešitev pa za uporabnike storitev nič ne spremeni oz. stanje še poslabša? Ni morda edina resna privatizacija ta, da javne zavode za vsako ceno ohranjamo v nespremenjeni obliki praktično že 30 let? Ker na ta način povečujemo možnost korupcije preko raznoraznih dobaviteljev, investicij in kjer bo možna njihova prodaja, ko se bo politika zato odločila.

Je privatizacija zdravstva to, da uporabnik dobi storitev takoj ali v najkrajšem možnem času na račun zavarovalnic-e v skladu z pravicami iz zavarovanja? In to pri zdravniku, ki ima ustrezno licenco in ustrezne prostorske pogoje za delo. Zato ni niti najmanj pomembno kje je zaposlen. V Sloveniji imamo t. i. javno zdravstvo. In tega izvajamo vsi zdravniki in zobozdravniki ter drugi zdravstveni delavci. Tako zaposleni kot zasebniki s koncesijo ali brez nje. Javno zdravstvo pomeni, da je javno dostopno. In to bi moralo postati.

Vedite, da se v Sloveniji izrazito favorizira državne zdravstvene domove in bolnišnice (v lasti občin ali države). Njim je prirejeno tudi financiranje zdravstvene dejavnosti s strani edine »zavarovalnice«, ki izvaja obvezno zdravstveno zavarovanje, to je ZZZS. In ZZZS je tisti, ki zbira naše prispevke, torej prispevek delodajalca in prispevek zaposlenega. Nenazadnje so ti obvezni prispevki v realnosti last zaposlenega in last delodajalca. Če bi ZZZS bil zdravstvena zavarovalnica, bi za svoje zavarovance izdal polico zavarovanja iz katere bi izhajale njegove obveze do pacientov-zavarovancev. Ko zavarovanec ve kaj je plačal tudi ve, kaj bo za plačano dobil. V resnici pa ZZZS deluje po principu planskega gospodarstva in izvajalcem, s katerimi ima pogodbo, predpiše koliko lahko naredijo in kaj lahko naredijo. Z drugimi besedami vsako leto v Splošnem dogovoru pove, koliko bodo ali so lahko ljudje bolni. ZZZS je institucija, ki deluje nad državo in njenimi pravili, upravlja pa 3.000.000.000 eurov.

Privatizacija zdravstva je besedna povezava, ki jo uporabi določen del politike in z njo nekateri mediji ter v ozadju kapital, vsakič, ko zdravniki javnost seznanijo z določeno problematiko. Na nekatere probleme opozarjamo tako že več kot 15 let. Zdravstvo pa tone čedalje globlje, ker politika ne stori nič konkretnega. Tudi ko postane jasno, da je težavo z obstoječim sistemom nemogoče odpraviti. Le kako je možno, da v večini zahodnoevropskih držav ne poznajo temeljnih organizacij združenega dela oz. zdravstvenih domov, ampak se tam zdravniki združujejo v drugačne organizacije na drugačnih osnovah. Javni zdravstveni sistem pa vseeno odlično deluje? Morda pa bomo tudi v Sloveniji kdaj spoznali, da mora biti na prvem mestu pacient. Pacient potrebuje zdravnika, ne institucijo. Torej ne javni zavod, ampak človeka zdravnika, ki mu lahko izvede storitev, ki jo bo v skladu s pravicami iz zavarovanja plačala zavarovalnica(-e).

Zdravniki in zobozdravniki ter drugi zdravstveni delavci potrebujemo za svoje delo ustrezne delovne pogoje, med katere sodi tudi ustrezna obremenitev in ustrezno plačilo. Ko se bomo vsaj približali temu, nas bo zagotovo manj odšlo v tujino, ne bomo tako izgoreli in manj nas bo naredilo samomor. Tudi zdravniki smo samo ljudje. Več nas bo ostalo tukaj, večja bo možnost pravočasne ustrezne oskrbe. Brez ustreznih delovnih pogojev lahko izobrazimo na tisoče in tisoče zdravstvenih delavcev, pa bodo vsi odšli. V tujino, v bolniško ali celo v smrt.

Rezultati centralnega planiranja (ZZZS) so v ekonomiji znani: pomanjkanje in čakalne vrste, ustvarjanje rent in korupcija, birokratizacija in obsesivni nadzor, iskanje načinov za delo mimo sistema, neučinkovita alokacija virov in nedenarna ekonomija (povzeto iz predstavitve dr. J. Šušteršiča na Zdravstveni polemiki 20.3.2019). To vse so značilnosti našega trenutnega zdravstvenega sistema. Državljani in pacienti si zaslužimo veliko več. Politika mora nam pacientom zagotoviti javno in solidarno dostopne, varne ter kvalitetne zdravstvene storitve, ko jih potrebujemo. Obstoj državnega zdravstva, ki ga nekateri razumejo kot javno zdravstvo pa pomeni capljanje na mestu in nadaljnji razpad sistema.

Za Strokovno združenje zasebnih
zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije
Predsednik Igor Dovnik

SPOROČILO ZA JAVNOST

Ljubljana, 19. marec 2019 – Slovensko javnost, poslance, predsednika vlade, ministre, predsednika države, župane, ki so dolžni zagotavljati dostop bolnikov do zdravstvenih storitev izbranih zdravnikov na primarnem nivoju, obveščamo o novi dimenziji problema v osnovnem zdravstvu.

V Celju, kjer družinskih zdravnikov izrazito primanjkuje, naša kolegica, ki je 24 let skrbela za paciente na primarnem nivoju, ne bo podpisala nove pogodbe z ZZZS. Do sedaj so to počeli zgolj zobozdravniki. Se pa preobremenjeni zdravniki na primarnem nivoju upokojujejo prej, kot bi bilo nujno treba. Kolega je vrnil koncesijo in za nekaj let do upokojitve šel delati v bližnji Zdravstveni dom, kjer ga ne bodo maltretirali inšpektorji, pravilniki, novi zakoni in še na bolniško lahko gre. Dostopnost pacientov do storitev in njihova kvaliteta, pa se zmanjšuje.

Parlament je tisti, ki sprejema zakone in nosi največjo odgovornost. Stanje je resno in vsak tak dogodek je novo resno opozorilo, da časa za paciente zmanjkuje. V nadaljevanju navajamo izpoved zdravnice:

Medicinsko fakulteto v Ljubljani sem končala 1991, od 1998 sem koncesionarka za področje splošne in družinske medicine v Celju.

V tem zdravstvenem sistema si ne želim več delati:

  • ker ne morem opravljati svojega poklica po strokovnih standardih in normativih;
  • ker sem skupaj s specializacijo študirala 9 let, zatem pa se izpopolnjevala tako iz uradne kot tudi komplementarne medicine, zdravstveni sistem pa mi onemogoča uporabljati moje strokovno znanje (z veseljem sem zdravnica in ne želim biti administratorka);
  • ker zdravniki nismo delavci za tekočim trakom, bolniki pa niso predmeti, ki jih pakiramo v enake škatle;
  • ker pri svojem delu in odločitvah ne morem svobodno odločati, kaj je za določenega bolnika najbolje;
  • ker želim ohraniti svoje zdravje in ne umreti pred slovenskim povprečjem, kot to velja za družinske zdravnice;
  • ker nisem plačana za to kar naredim;
  • ker sistem že dolgo ne deluje več, samo zdravstveni delavci ga umetno ohranjamo pri življenju;
  • ker želim imeti spredaj 1 (modrost, ki sem jo slišala v Turčiji):
    • posedovanje hiše prinese eno 0;
    • služba prinese dodatno 0;
    • avto še eno 0;
    • itd.
    • če imaš zdravje in srečo, lahko daš spredaj 1

Torej če nimaš zdravja in nisi srečen, nimaš nič !

Zato 01.04.2019 ne bom podpisala nove pogodbe z ZZZS, stara mi poteče z 31.03.2019.

Katja Žerjav, dr. med., specialistka družinske medicine

SPOROČILO ZA JAVNOST

Ljubljana, 6. februar 2019 – Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov (SZZZZS) je bilo ob poslušanju včerajšnje izjave ministra Fakina osuplo. Minister kot dolgoletni direktor »zdravstvene zavarovalnice« natančno ve, da pacienti v slovenskem zdravstvu nimajo prave izbire. Veliko pregledov, ki jih za svoje paciente opravimo koncesionarji, ZZZS ne plača. Velike glavarine, ki jih imamo koncesionarji so posledica tega, da delamo dobro in nas pacienti iščejo. Denar od večje glavarine pa ni plača koncesionarjev!

Glavarina večja od standarda ZZZS pomeni več pregledov za naše paciente in s tem povezane stroške, ki jih ZZZS ne plačuje v celoti. Kot da ti pacienti, ki so prišli zaradi svojih težav, niso vredni denarja iz zdravstvene blagajne. Pacienti danes niso osrednji dejavnik slovenskega zdravstva, vendar morajo to nemudoma postati. Ko bodo storitve, ki jih pacienti potrebujejo, na voljo in bodo plačane, bo naše zdravstvo tako, kot si ga pacienti zaslužimo. Predvsem pa preveč bolnikov pri koncesionarjih pomeni tudi zmanjšanje kakovosti obravnave. Enako kot v javnem zavodu!

Minister omenja tudi odprte meje. Na žalost pa niso odprte za dobre rešitve zdravstvenega sistema, ampak odhajanje medicinskega osebja v bolj urejena okolja. To je problem, ker naši mladi specialisti in specializanti odhajajo na sever. SZZZZS predlaga, da minister vsakemu mlademu specialistu omogoči pridobitev koncesije. Zagotovo jih bo manj odšlo v razvito Evropo. In mu ne bo treba z dekreti reševati pacientov ter uvažati zdravnikov iz juga Balkana.

Dodatne informacije:
Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije
01 433 85 35 / info@zdravniki-zobozdravniki.net

SZZZZS opozarja, da novela ZpacP na sekundarnem nivoju ne skrajšuje čakalne dobe, ob bok napovedani stavki javnega sektorja pa sporočajo, da zasebni zdravniki in zobozdravniki koncesionarji dviga plač sami niso bili deležni.

Novela Zakona o pacientovih pravicah (Uradni list RS št. 55/2017, z dne 6.10.2017) in novela Pravilnika o najdaljših dopustnih čakalnih dobah (Uradni list RS št. 3/2018, z dne 12.1.2018) na sekundarnem nivoju ne skrajšuje čakalne dobe, saj uvedba stopnje nujnosti »zelo hitro« z vidika zdravnika specialista v ničemer ne skrajšuje ali poenostavlja samega naročanja. Še vedno je triažiranje napotnice edino merilo razvrščanja med stopnjama »hitro« in »zelo hitro«, saj Razširjeni strokovni kolegiji še niso objavili smernic in kriterijev razvrščanja (Pravilnik o RSK objavljen avgusta 2017, UL RS 44/2017). Zdravniki na sekundarnem nivoju ostajajo prepuščeni lastni strokovni presoji, ki je, opozarjajo v SZZZZS, kaj hitro lahko ustrezno kaznovana z (višjo) globo. Število čakajočih na obravnave se s sprejetim zakonom in pravilnikom ne bo v ničemer zmanjšalo, saj bodo pacienti z »redno« stopnjo nujnosti potisnjeni še nižje na čakalnih seznamih – čakalne dobe pa se bodo še podaljšale. Zakon in pravilnik s tem ne dosegata željenih učinkov.

Ob napovedanih stavkah sindikatov javnega sektorja pa zasebni zdravniki in zobozdravniki združeni v SZZZZS poudarjajo, da dviga plač v njihovem primeru ni bilo. »Zasebni zdravniki in zobozdravniki koncesionarji (tako primarnega, kot sekundarnega nivoja) nismo bili deležni višjih prihodkov s strani ZZZS in to kljub temu, da nas večina izpolnjuje pogoje nadpovprečnih obremenitev tako po glavarinah, kot tudi opravljenih storitvah. Kot že kdaj prej je vlada na nas pozabila, skoraj vsak dan pa poslušamo predstavnike javnih uslužbencev da, če so se plače dvignile zdravnikom, se morajo tudi njim,« je povedal Igor Dovnik, predsednik SZZZZS. Ob tem dodaja, da morda ni nepomembno, da se je večini zdravnikov v javnem sektorju plača popravila zaradi nadpovprečnih obremenitev in je ob tem veliko kolegov moralo tudi podaljšati delovni čas. V SZZZZS se pridružujejo mnenju, da si vsi zaslužimo boljše plače vendar to ne bo možno ob sedanji organizaciji države, ki prav tako ni taka, kot si jo pošteni državljani zaslužimo.

DODATNE INFORMACIJE:
Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS)
Igor Dovnik, predsednik


Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) (SZZZZS) je prostovoljno združenje nekaj več kot 900 zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, ki svojo dejavnost opravljamo na območju Slovenije. Naša poglavitna naloga je zavzemanje za izboljšanje pogojev za izvajanje in razvoj zasebne zdravniške dejavnosti, s ciljem, da bi našim uporabnikom (bolnikom) lahko zagotovili visokokakovostne in mednarodno konkurenčne zdravstvene storitve. SZZZZS je član Koordinacije zdravniških organizacij katere članice so še Zdravniška Zbornica Slovenije, Slovensko Zdravniško Društvo in FIDES.

Spoštovani,

v priponki je sken dopisa, ki ga je Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije v zvezi z ZZDej-k poslalo vsem občinam v Republiki Sloveniji.

Lep pozdrav,

Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije

Priponke:

Dopis vsem občinam v zvezi z ZZDej-k, 04. 01. 2018 (.pdf datoteka)

Avtor: Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije

IZJAVA ZA MEDIJE

SZZZZS na Ustavno sodišče vložilo pobudo za začetek postopka ocene ustavnosti Zakona o zdravstveni dejavnosti – ZZDej-K, ki je stopil v veljavo dne 17.12.2017

Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) je danes na Ustavno sodišče vložilo pobudo za začetek postopka ocene ustavnosti posameznih določb Zakona o zdravstveni dejavnosti.

Korak je logičen in pričakovan. SZZZZS je namreč ves čas zakonu, kot je bil predlagan in sprejet, brez sodelovanja strokovne javnosti, v delu, kjer zakon posega v pravico do dostopnosti do zdravstvenih storitev pacientu, nasprotovalo. Nasprotovala mu je tudi celotna Koordinacija zdravniških organizacij (KZO), ki jo sestavljajo Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, FIDES in SZZZZS. Novela ZZDej-K ni zdravstvena reforma, kot jo sicer nujno potrebujemo in si jo pacienti zaslužijo. Po neuspeli referendumski pobudi, saj pobudniku ni uspelo zbrati dovolj podpisov zanjo, se bodo zdravniki in zobozdravniki s pripombami na neustavnost posameznih določb zakona, obrnili na Ustavno sodišče. Prepričani so namreč, da je zakon v večih členih v neskladju z Ustavo Republike Slovenije. Zakon namesto, da bi z ustrezno ureditvijo izvajanja zdravstva skrajševal čakalne dobe, le-te podaljšuje, tudi s tem, ko slabša in zaostruje pogoje za delo zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, tako tistih s koncesijo, kot tistih, ki opravljajo storitve samoplačniško.

Ker ustavna pobuda zahteva, da »pobudo lahko da, kdor za oceno ustavnosti oziroma zakonitosti predpisa izkaže pravni interes«, so pobudo na Ustavno sodišče, poleg SZZZZS, ki zastopa interese svojih članov, vložili hkrati še posamezni člani SZZZZS, s prvopodpisanim Igorjem Dovnikom, predsednikom strokovnega združenja. Zastopa jih odvetnica Simona Marko.

»Žal nam je, da smo primorani izkoristiti skorajda edino možnost, ki nam preostane in na Ustavnem sodišču dokazovati, da je Zakon o zdravstveni dejavnosti slab. Tako za bolnike, zdravstveni sistem, kot za zdravnike in zobozdravnike in še koga, ki je del našega zdravstva. Zakon ni le slab, temveč je hkrati še v nasprotju z Ustavo RS. Trdno verjamemo, da bo to dejstvo prepoznalo tudi Ustavno sodišče,« je vloženo pobudopospremil Igor Dovnik, dr. med.

Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS)

***
Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) (SZZZZS) je prostovoljno združenje nekaj več kot 900 zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, ki svojo dejavnost opravljamo na območju Slovenije. Naša poglavitna naloga je zavzemanje za izboljšanje pogojev za izvajanje in razvoj zasebne zdravniške dejavnosti, s ciljem, da bi našim uporabnikom (bolnikom) lahko zagotovili visokokakovostne in mednarodno konkurenčne zdravstvene storitve. SZZZZS je v letu 2017 tudi vodja Koordinacije zdravniških organizacij katere članice so še Zdravniška Zbornica Slovenije, Slovensko Zdravniško Društvo in FIDES. 

Priponke:

SZZZZS v ustavno presojo ZZDej-K, 19. 12. 2017 (.docx datoteka)

Avtor: Helena Mole, dr. med. Predsednica strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije

Spoštovani kolegi! Čas za zbiranje podpisov se počasi izteka, vendar nam do 40.000 podpisov manjka še veliko.V naslednjih dneh se vseeno vsi skupaj potrudimo in nagovorimo svoje družinske člane, prijatelje, znance, vse, ki cenijo naše delo, naj nam z oddajo overjenega podpisa za referendumsko pobudo izrazijo podporo.

Uporabite obrazce, ki ste jih prejeli v pošiljki Zdravniške zbornice (lahko jih tudi fotokopirate ali natisnete iz priponk naših obvestil), zberite zbrane podpise in jih najkasneje v torek, 7. novembra 2017 pošljite v priloženi ovojnici, naslovljeni na Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov.Nekateri od kolegov so prinesli več 100 podpisov, zato preostali pomagajmo vsaj z nekaj 10 podpisi. 

Lep pozdrav,

Helena Mole, dr. med.
Predsednica Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije 

P.S.
POMEMBNO:  Zadnji dan za osebno overitev podpisa na Upravni enoti, kot za elektronski načina oddaje vloge je PONEDELJEK, 6. NOVEMBER 2017

Priponke:

Obrazec, podpora volivca (SLO) ZZDej-K, print (.pdf datoteka)

Avtor: ZZS in SZZZZS

Sporočilo za medije

Ko bo zdravstveni sistem razpadel, bo prepozno

Ljubljana, 26. oktober 2017. »Za današnjo novinarsko konferenco sem si pripravila tale seznam vprašanj: Ali kdo od tukaj prisotnih meni, da je ta novela Zakona o zdravstveni dejavnosti dobra za: za paciente in zakaj, za zdravnike in zobozdravnike  – in zakaj, za medicinske sestre – in zakaj, za manjše slovenske občine – in zakaj, za ministrstvo za zdravje (združenje zavodov, …) – in zakaj, za poslance koalicijskih strank – in zakaj, za kogarkoli drugega – in zakaj. Vabim vas, da poiščite v tem zakonu dobre točke oziroma rešitve.

Primer: Odgovoren nosilec zdravstvene dejavnosti po novem ne bo le zdravnik – v resnici zakon ne pojasni, kakšno (pozitivno?) spremembo to prinaša. Kaj pa to pomeni za vse nas? Ali je to dobro za paciente? 

In če imate svoje mnenje o tem zakonu, vas sprašujem, ali tako menite zato, ker ste zakon preučili, ali zato, ker tako meni ministrica, predsednik vlade, ali preprosto zato, ker so ga potrdili poslanci?

V nadaljevanju vam mi želimo pomagati pri oceni zakonske materije, vi pa nam pomagajte ta mnenja predstaviti prebivalcem Slovenije. Ko bo zdravstveni sistem razpadel, bo prepozno,« je v uvodu v današnjo novinarsko konferenco povedala dr. Zdenka Čebašek – Travnik, predsednica Zdravniške zbornice Slovenije.

Referendum o ZZDej ni odločanje med javnim in zasebnim zdravstvom, temveč skorajda zadnja možnost za preprečitev škodljivega zakona tako za bolnika kot za zdravstveni sistem

»Zdravniške organizacije smo ves čas odločno nasprotovale sprejemu Zakona o zdravstveni dejavnosti (ZZDej), ki ga je Ministrstvo za zdravje sprejemalo brez našega sodelovanja, čeprav smo zdravniki ves čas dajali pobude. Zdaj, ko je zakon sprejet in teče zbiranje 40.000 podpisov za razpis zakonodajnega referenduma, nas želi ministrstvo z izjavami, da delujemo neetično, omejiti tudi pri informiranju o pomanjkljivostih ZZDej,« sta še poudarili dr. Zdenka Čebašek – Travnik, dr. med. spec. psih., predsednica ZZS, in Helena Mole, dr. med. spec. ped., predsednica SZZZZS.

Pojasnili sta, da je s strani pobudnika referenduma prišlo opozorilo o težavah pri zbiranju podpisov, ki se pojavlja po posameznih upravnih enotah. Elektronsko oddani podpisi z upravnih enot na naslov pobudnika namreč prihajajo zelo pogosto pomanjkljivo potrjeni, zato so kot taki neveljavni, čeprav so jih podpisniki oddali v skladu s pravili in veljavno. Zdravniške organizacije se sprašujemo tudi o tem, ali je delovanje ministrstva, ki z akcijami in izjavami krni ugled zdravniškega poklica, legitimno in ali ni namenjeno le političnim ciljem. Kljub vsem tem zapletom in oviram se bo intenzivno in aktivno informiranje strokovne javnosti in prebivalcev Slovenije nadaljevalo. Prav ti bodo najbolj čutili posledice zakona. »Na ta način v praksi uveljavljamo z ustavo zagotovljeno svobodo izražanja zdravnikov, k obveščanju in informiranju bolnikov pa nas zavezuje tudi Kodeks medicinske etike,« sta še poudarili obe predsednici.

»V Zdravniški zbornici Slovenije smo pripravljavca zakona že v najzgodnejši fazi opomnili, da sprejem zakona mimo stroke pomeni kršitev Zakona o zdravniški službi. Ministrstvo za zdravje bi bilo dolžno zbornico povabiti k sodelovanju, česar ni storilo. Zakon je svetlobna leta oddaljen od zdravstvene reforme, ki bi bila potrebna za boljšo obravnavo pacienta in kakovosten zdravstveni sistem. Še več, prepričani smo, da se s tem zakonom od njega celo oddaljujemo. To se bo na našo veliko žalost odražalo predvsem na položaju pacienta. Posledično pa bo na dodatni preizkušnji tudi ugled zdravnikov, ki bodo morali delovati v takšnem sistemu in se mu prilagajati. Politika bo ponovno pokazala nanje, ob tem pa ne bo prevzela prav nobene odgovornosti za svoje nestrokovno, torej politično odločanje za takšno stanje, kot je ni pripravljena sprejeti niti danes,« je stališče Zdravniške zbornice Slovenije povzela njena predsednica dr. Zdenka Čebašek – Travnik.

»Do poglobljenega razgovora o tem, kaj zakon dejansko prinaša za pacienta in za zdravstveni sistem, praktično sploh nikoli ni prišlo. Ministrstvo se mu ves čas uspešno izogiba. Ustvariti želi vtis, da gre za odločanje med zasebnim in javnim zdravstvom, kar je podcenjujoče. Trditev, da je zakon potreben, da bi zmanjšal čakalne vrste, je nič drugega kot metanje peska v oči ljudem. Dejstva govorijo povsem drugače. Prepričani smo, da jih imajo državljani pravico izvedeti, naša dolžnost pa je, da jih predstavimo,« je povedala Helena Mole, predsednica Združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.

»Z novim zakonom o zdravstveni dejavnosti gremo v čisto spolitizirano javno zdravstvo, v katerem  ne bo nobene zdrave konkurence. Zakon je osnovan na konceptih, ki so v nasprotju s trendi sodobnega zdravstva. Sodobno zdravstvo stremi k decentralizaciji in s tem večji dostopnosti, krepitvi primarnega nivoja, racionalizaciji porabe sredstev in pravici vseh državljanov do enake oskrbe. Mi pa gremo nazaj v skorumpiran javni sistem, kjer se denar izteka v jame brez dna, kjer nihče ne odgovarja za svoje napake, davkoplačevalci pa krijejo vse izgube – z denarjem in svojim zdravjem,« je stanje v imenu Mladih zdravnikov Slovenije ocenila dr. Tina Bergant.

»Politika oblikuje zdravstvo 26 let, dragi državljani, in kje ste danes? V čakalnih vrstah. Zdravniki in zobozdravniki želimo sodelovati v oblikovanju zdravstvenega sistema, ker v njem delamo vsak dan, vsako noč, vsak konec tedna in vsak praznik. Vemo, kje se da sistem popraviti, in vemo, kako državljane oskrbeti bolj kakovostno, omogočiti večjo dostopnost. Vsako leto se zato borimo v Splošnem dogovoru, kjer je argument nasprotne strani (MZ in ZZZS) vedno, da ni denarja. Zdravniki in zobozdravniki ne zahtevamo denarja zase, ampak da država nameni denar za povečanje števila programov in kakovostnejšo obravnavo državljanov, za ljudi. To je bistvo je dejal Krunoslav Pavlović, dr. dent. med, podpredsednik ZZS.

Mag. Igor Muževič, dr. med., spec. druž. med., sindikat Praktikum, pa je v stališču, ki ga je poslal, spomnil na lanskoletni podpisan dogovor med ministrico in Praktikumom, »kjer je razvidno, da je ministrica prekršila skoraj vse, kar je podpisala«.

»Proste izbire zdravnika po priporočilu ustavnega sodišča ne le da ni udejanjila, še zmanjšala jo je. Podaljševanje koncesij do upokojitve (to smo se zmenili ob podpisu pred več kot 10 pričami) – to besedo je požrla. Delo popoldan 1-krat tedensko – je prav tako snedla besedo. Administrativne poenostavitve – je pogoltnila besedo. Neodvisna arbitraža – ne duha ne sluha. Upoštevanje RSK za družinsko medicino pri formiranju zakonodaje – ni šans. Zdaj se obeta še preklic navodila zavodom za ločitev dela na več deloviščih hkrati.

Torej, ali res še kdo ne podpira referenduma? Ali vsi dosledno izvajate strokovno upravičeno pogostejše napotovanje na sekundarno raven?« je bil v pisnem stališču oster mag. Igor Muževič, dr. med., spec. druž. med..

Več kot tri četrtine zavarovanih oseb ima koncesionarja za izbranega osebnega zdravnika, pediatra, zobozdravnika ali ginekologa. Zakon o zdravstveni dejavnosti predvideva postopno ukinitev koncesij, zato si bodo morali zavarovanci izbrati novega osebnega zdravnika v zdravstvenem domu oziroma bodo lahko iste storitve naprej prejemali le še samoplačniško. Specialistične storitve bodo po ukinitvi koncesij zasebni zdravniki lahko izvajali le še samoplačniško.

Čakalne dobe v zdravstvenih domovih in bolnišnicah se bodo po ukinitvi koncesij bistveno podaljšale, saj bi morali v javnih zavodih zaposleni zdravstveni delavci opraviti za vsaj 25 % več storitev. Sledil bo padec v kakovosti obravnave bolnikov. Trditev, da bo zakon najbolj vplival prav na položaj bolnika, na primer dokazuje podatek, da ima kar 32 % pacientov splošnega oziroma družinskega zdravnika koncesionarja in da se kar 75 % vseh pacientov zdravi pri koncesionarjih na vsaj enem izmed področij v osnovnem zdravstvu (zobozdravnik, ginekolog, pediater in podobno), zato je logičen sklep, da se bodo čakalne vrste podaljšale. Zakon ob tem manjšim občinam (in s tem njihovim prebivalcem) odvzema možnost, da bi same odločale o načinu organizacije zdravstvenega varstva za svoje občane.

V težavah se bodo prav tako znašle manjše občine, ki nimajo zadostnega vpliva na upravljanje zdravstvenega doma iz sosednje (večje) občine, da bi lahko zadržale ali dosegle odprtje ambulant zdravstvenega doma v lastnem kraju, je opozorila Nevenka Dolgan, podžupanja občine Dobrepolje.

Hkrati pa ne morejo podeliti koncesije, saj zakon sedaj pravi, da se koncesija ne podeli, če javni zavod lahko izvede določene storitve, ne pove pa, kje jih mora izvesti. Vse omejitve, ki jih zakon nalaga zdravnikom, tako z vidika podeljevanja/podaljševanja koncesij kot z vidika omejevanja dodatnega dela zdravnikov (zaposlenih v javnih zavodih), vodijo v manjšo ponudbo dela zdravnikov, posledično pa v nove težave glede zagotovitve zadostnega obsega javno financiranih storitev. S tem bo zakon neposredno vplival na daljšanje čakalnih dob za zavarovane osebe.

Zmanjševanje obsega storitev pa napovedujejo tudi visoke denarne kazni za tiste zdravnike in zobozdravnike, ki bi želeli delati več ali na drugačen način, kot to zapoveduje novela ZZDej.

Opozorili so tudi na to, da se število čakajočih nad dopustno čakalno dobo iz leta v leto povečuje in se je npr. od začetka leta 2014 do avgusta 2017 za uveljavljanje fizioterapevtskih storitev na primarni ravni zvišalo za 1320 %, za ginekološke storitve na sekundarni ravni za 879 %, v ortopedskih ambulantah za 674 %, v dermatoloških ambulantah za 254 % in v nevroloških ambulantah za 230 %.

-KONEC-

Priponke:

Dodatno gradivo, 26. 10. 2017 (.docx datoteka)
Prikaz nekaterih ključnih novosti v noveli Zakona o zdravstveni dejavnosti in njihovega vpliva na delo zaposlenih in zasebnih zdravnikov (002), 26. 10. 2016 (.docx datoteka)
Sporočilo za medije ZZDej: Ko bo sistem razpadel, bo prepozno, 26. 10. 2017 (.docx datoteka)