Avtor: SZZZZS

Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije proti predlogu novele Zakona o zdravstveni dejavnosti z vsemi pravnimi sredstvi

Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) je na 28. srečanju SZZZZS v Moravskih Toplicah predstavilo argumente, ki so jih vodili k pripravi odprtega pisma poslanskim skupinam, predsedniku države in predsedniku Vlade RS, v katerem so jih pozvali, da se opredelijo proti predlogom sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti. Po njihovem mnenju se le tako lahko izognejo njihovi politični odgovornosti za pravne posledice, ki bi jih sprejem takih sprememb nedvomno imel Slovenijo. Prepričani so, da je predlog zaradi neenakopravne obravnave slovenskih zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov do javnih zavodov (in tujih ponudnikov!), diskriminacije mladih zdravnikov in omejevanja dela zaposlenih zdravnikov, v očitnem nasprotju z Ustavo RS in evropskim pravnim redom. Hkrati predlog ne prinaša rešitev, ki bi izboljšale kakovost in dostopnost zdravstvenih storitev za bolnike. Prav nasprotno. S postopno ukinitvijo koncesij se bodo čakalne dobe le še podaljšale, vedno več pacientov pa bo prisiljenih storitve iskati v samoplačniških ambulantah. Takemu stanju bodo nasprotovali z vsemi razpoložljivimi pravnimi sredstvi, še dodajajo v združenju.

OSNOVNA STALIŠČA IN PREDSTAVLJENI ARGUMENTI:

–              Nasprotovanje uzakonitvi prednostne pravice javnih zavodov do izvajanja zdravstvenih storitev, s čimer predlog zakona onemogoča nadaljnje podeljevanje koncesij domačim zasebnim izvajalcem. Ukrep je v nasprotju z evropskim konkurenčnim pravnim okvirom, saj je po Pogodbi o delovanju EU vsem ponudnikom zagotovljena svoboda opravljanja storitev, svoboda ustanavljanja, državi pa je prepovedano dodeljevanje nedovoljenih državnih pomoči in prepovedano omejevanje konkurence med izvajalci.

–              Nasprotovanje sistematičnemu ignoriranju  evropskega pravnega reda. Storitve, ki jih bodo v bodoče izvajali le še javni zavodi, lahko danes (in predlog zakona tega ne spreminja) v breme slovenske zdravstvene blagajne prosto (brez koncesije) opravljajo tuji zasebni izvajalci. Sistematično ignoriranje se kaže v dvojnih merilih omogočanja prostega izvajanja storitev za slovenske zavarovance tujim in domačim izvajalcem. Na ta račun je ZZZS za povračilo stroškov zdravljenja v tujini, zavarovanim osebam v Sloveniji, v letu 2014 povrnil 157.510,33 €, v letu 2015 459.099,01 € in v letu 2016 442.209,10 €, kar skupno znese 1.058.818,44 € v treh omenjenih letih. 

–              Priča smo rekordno nizkemu številu podeljenih koncesij v mandatu aktualne vlade in hkrati najdaljšim čakalnim dobam v zgodovini. Ob tem se povečuje delež bolnišnic z izgubo in korupcijskih afer v zdravstvu v javnih zavodih. Točno število podeljenih koncesij načeloma za javnost ostaja skrivnost, kljub temu, da 9. člen obstoječega Zakona o koncesijah za izvajanje javne službe v zdravstveni  in lekarniški dejavnosti in o svobodnih zdravnikih specialistih določa, da Ministrstvo, ki je pristojno za dodeljevanje koncesij, vodi register o podeljenih koncesijah, podatki registra (razen osebni podatki koncesionarja) morajo biti javniZaradi nedopustnih čakalnih dob, ki presegajo razumen čas obravnave pacienta pa je v letih 2014, 2015 in 2016 kar 758 ljudi oddalo vlogo za napotitev na zdravljenje v tujino, saj jim doma ni bila omogočena sistemsko primerljiva oskrba.

–              Nerazumna je diskriminacija mladih zdravnikov, ki skladno s predlogom zakona 5 let po pridobitvi licence (dovoljenje za samostojno delo), ne bodo mogli odpreti zasebne ambulante med tem, ko bodo lahko ta čas delo opravljali samostojno in brez omejitev v javnih zdravstvenih zavodih. Seveda pa bodo v Sloveniji, skladno z načelom prostega pretoka storitev in načelom svobode ustanavljanja, zasebne ambulante še naprej lahko ustanavljali mladi zdravniki in zobozdravniki iz drugih evropskih držav. Ponovno je zaznati močan interes javnih zavodov po zadrževanju (v zaposlitvi) mladih zdravnikov in zobozdravnikov, ki bodo s tem še dodatno vzpodbujeni, da po pridobitvi licence zapustijo državo, kar v Sloveniji v povprečju naredi 24 zdravnikov (ne samo mladih) letno. Še veliko več zdravnikov in zobozdravnikov pa Zdravniško zbornico Slovenije (ZZS) zaprosi za »Potrdilo o dobrem imenu«, ki je pogoj za zaposlitev v državah Evropske unije. Na podlagi tega podatka je mogoče sklepati koliko zdravnikov in zobozdravnikov razmišlja in se morda tudi pripravlja na odhod na delo v tujino. Tovrstnih potrdil je ZZS izdala v letu 2014 206, v letu 2015 206 in v letu 2016 kar 236 .Upoštevajoč stroške šolanja zdravnika do diplome, Slovenija z vsakim odhodom zdravnika specialista na delo v tujino izgubi ne samo odlično šolan in pripravljen kader, temveč ogromen znesek denarja, ki ga je vložila tudi v njegovo izobraževanje. 

–              Ne strinjamo se s stališčem predlagatelja zakona, da še ni nastopil čas, ko bi lahko zaposleni zdravniki in zobozdravniki pri drugem delodajalcu lahko delali pod enakimi pogojikot veljajo za vse ostale zaposlene v Sloveniji.

–              Pojasnilo, da delitev med javnim in zasebnim pri izvajanju javnih služb v razvitih evropskih državah (in seveda po evropskem pravu) pomeni, da izvajalec javne službe s sredstvi, ki jih je prejel za njeno izvajanje, ne sme opravljati druge tržne dejavnosti. Ravno to počnejo javni zavodi, saj z opremo, ki je v lasti občin in države, opravljajo tržno dejavnost, denimo laboratorijske storitve, ki jih prodajajo koncesionarjem. Nemalokrat se tudi dogaja, da javni zavodi prostore oddajajo v najem in ob tem za tujo lastnino (občine ali države) pobirajo najemnine. Ob tem je zelo pomenljivo dejstvo, da je iz besedila predloga, ki ga je sedaj sprejela vlada, izpadla določba, po kateri ustanovitelji dobička (presežek prihodkov nad odhodki) javnemu zavodu ne bi mogli odvzeti.

V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije smo izhodišča za konkretne spremembe in zakonske rešitve pripravili že pred časom, vendar jih je predlagatelj zakona venomer zavračal kot »konceptualna nasprotja«. Kljub temu si bomo v SZZZZS še naprej prizadevali, da bodo pri nastajanju novega zakona pacient in pacientove pravice v središču pozornosti. Pacient bi moral veljati za osrednjo skrb celotnega sistema. Pacient si zasluži kvalitetno, varno, strokovno in dostopno oskrbo. Koncesionarji in zasebniki se tega zavedamo že od samega začetka, saj je naš uspeh odvisen in je posledica zadovoljnih pacientov s katerimi gradimo odnos po vrsto let. Kot prikaz odličnega delovanja zasebnih zdravnikov s koncesijo je zagotovo tudi dejstvo, da imamo koncesionarji z ZZZS sklenjene pogodbe za 318 timov splošnih, otroških in šolskih ambulant, kar predstavlja skoraj 30% celotnega programa (javni zavodi: 772 timov) ter da število opredeljenih oseb na nosilca v omenjenih ambulantah pri zasebnikih s koncesijo znaša 1949, kar je v povprečju 15% več kot pri zdravnikih zaposlenih v javnih zavodih (1699) , kakor tudi dejstvo, da imamo koncesionarji z ZZZS sklenjene pogodbe za 38 timov dispanzerja za žene, kar predstavlja skoraj 27% celotnega programa (javni zavodi: 102 timov), število opredeljenih oseb na nosilca v omenjenih ambulantah pri zasebnikih s koncesijo je 5032 (6% več kot v javnih zavodih). Zato naš glas v imenu vseh pacientov in zdravnikov ter zobozdravnikov, ne glede na obliko delovanja v zdravstvenem sistemu mora in ob naših najboljših in najvztrajnejših  prizadevanjih tudi bo uslišan.

Avtor: Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije

Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije odločno nasprotuje predlogu novele Zakona o zdravstveni dejavnosti

Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov podaja najostrejši protest nad predlogom sprememb Zakona o zdravstveni dejavnosti, ki ga je Vlada RS potrdila dne 20. 4. 2017. V predlogu ne vidimo rešitev, ki bi objektivno lahko izboljšale kakovost in dostopnost zdravstvenih storitev za bolnike. Prepričani smo, da bo učinek zakona ravno nasproten, saj se bodo s postopno ukinitvijo koncesij čakalne dobe le še podaljšale, vedno več pacientov pa bo prisiljenih storitve iskati v samoplačniških ambulantah. Predlog zakona je zaradi neenakopravne obravnave slovenskih zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov do javnih zavodov (in tujih ponudnikov!), diskriminacije mladih zdravnikov in zobozdravnikov ter omejevanja dela zaposlenih zdravnikov in zobozdravnikov, v očitnem nasprotju z Ustavo RS in evropskim pravnim redom. Z omejevanjem konkurence med izvajalci zdravljenja predlog pod vprašaj postavlja tudi neovirano izvajanje ustavne pravice zavarovanih oseb do zdravstvenega varstva iz javnih sredstev. Zaradi vsega navedenega napovedujemo, da bomo sprejetju zakona nasprotovali z vsemi razpoložljivimi pravnimi sredstvi. Hkrati pozivamo, da zakona, zaradi njegove neskladnosti z Ustavo RS in evropskim pravnim redom ter preštevilnih pomanjkljivosti in popolnoma nesprejemljivih predlogov rešitev obstoječega sistema zdravstva, ne podprete.

Najodločneje nasprotujemo uzakonitvi prednostne pravice javnih zavodov do izvajanja zdravstvenih storitev, s čimer predlog zakona onemogoča nadaljnje podeljevanje koncesij domačim zasebnim izvajalcem. Ukrep je v očitnem nasprotju z evropskim konkurenčnim pravnim okvirom. Da sodijo zdravstvene storitve med tržne storitve po evropskem pravu, javna zdravstvena služba pa pod režim storitev splošnega gospodarskega pomena, je že desetletja vzpostavljena sodna praksa evropskega sodišča, enako določajo tudi vsi evropski predpisi s področja konkurenčnega prava. V tem okviru je po Pogodbi o delovanju EU vsem ponudnikom zagotovljena svoboda opravljanja storitev, svoboda ustanavljanja, državi pa je prepovedano dodeljevanje nedovoljenih državnih pomoči in prepovedano omejevanje konkurence med izvajalci. Vse našteto je Vladi RS dobro poznano, saj se pred Evropsko komisijo pravkar vodi postopek s prijavo zaradi nedovoljenih državnih pomoči, ki jih RS dodeljuje javnim zdravstvenim zavodom.

Na podlagi navedenega trdimo, da Vlada RS sistematično ignorira evropski pravni red, vendar ne v celoti: storitve, ki jih bodo v bodoče izvajali le še javni zavodi, lahko danes (in predlog zakona tega ne spreminja) v breme slovenske zdravstvene blagajne prosto (brez koncesije) opravljajo tuji zasebni izvajalci – za državno mejo ali pa v Sloveniji. Naša vlada namreč dosledno izpolnjuje vse zaveze do Bruslja, kadar je potrebno tujim izvajalcem omogočiti prosto izvajanje storitev za slovenske zavarovance, ko pa je potrebno enakopravno obravnavo zagotoviti domačim ponudnikom, evropski pravni red po mnenju vlade ne velja več.

Zasebni zdravniki in zobozdravniki se zato sprašujemo, kakšno korist imajo bolniki od tega nezakonitega favoriziranja javnih zavodov (in tujih ponudnikov) v razmerju do domačih zasebnih izvajalcev. V mandatu aktualne vlade je bilo po zaslugi Ministrstva za zdravje podeljeno rekordno nizko število koncesij, hkrati pa smo lahko priča najdaljšim čakalnim dobam v zgodovini, povečal se je delež bolnišnic z izgubo in mediji vsakodnevno poročajo o korupcijskih aferah v zdravstvu – seveda v javnih zavodih. Ob vsem govorjenju vlade o javnem zdravstvu, se povečuje ravno delež bolnikov v samoplačniških ambulantah, kar je neposredna posledica predolgih čakalnih dob. V razvitem svetu se pod pojmom javno zdravstvo razume javno financiranje zdravstvenih storitev, ki jih za bolnike izvajajo javni ali zasebni izvajalci. Iz vidika pravice bolnikov do pravočasnega dostopa do kakovostnih zdravstvenih storitev je namreč vseeno, ali mu storitve zagotavlja ponudnik v zasebni ali v državni lasti. Takšne statusne oblike izvajalca, kot je javni zavod, pravzaprav nihče v Evropi ne pozna, saj gre za posebno pravno tvorbo, ki je bila z zakonom začasno ustvarjena v začetku devetdesetih let, zaradi prehoda na nov družbeni sistem, kasneje pa naj bi se ustrezno preoblikovala. Seveda se javni zdravstveni zavodi v naslednjih 25 letih niso statusno preoblikovali, saj so različni lobiji v načinu njihovega upravljanja in poslovanja kmalu našli lasten interes po nenadzorovanem odtekanju javnega denarja. Danes Vlada RS očitno še ne zaznava potrebe po njihovem preoblikovanju, pač pa celo ugotavlja, da so javni zavodi, izmed vseh alternativnih možnosti, najustreznejša oblika izvajanja zdravstvenih storitev, zato si zaslužijo, da jih vlada z novim zakonom zaščiti še pred konkurenco koncesionarjev. Zaradi takšnih neumnosti se nam v tujini upravičeno smejijo.

Nadalje opozarjamo na nerazumno diskriminacijo do mladih zdravnikov in zobozdravnikov, ki skladno s predlogom zakona pet let po pridobitvi licence (dovoljenje za samostojno delo), ne bodo mogli odpreti zasebne ambulante. Seveda pa bodo v Sloveniji, skladno z načelom prostega pretoka storitev in načelom svobode ustanavljanja, zasebne ambulante še naprej lahko ustanavljali mladi zdravniki in zobozdravniki iz drugih evropskih držav. Ukrep ni le diskriminatoren, ampak tudi nelogičen, saj bodo po mnenju predlagatelja iste osebe hkrati usposobljene za samostojno delo v javnem zavodu (ali pri drugem delodajalcu), ne pa v zasebni praksi. Ponovno je zaznati močan interes javnih zavodov po zadrževanju (v zaposlitvi) mladih zdravnikov in zobozdravnikov, ki bodo s tem še dodatno vzpodbujeni, da po pridobitvi licence zapustijo državo.  

Po mnenju predlagatelja zakona tudi še ni nastopil čas, ko bi lahko zaposleni zdravniki in zobozdravniki pri drugem delodajalcu lahko delali pod enakimi pogoji, kot veljajo za vse ostale zaposlene v Sloveniji. Ob tem imajo številni politiki polna usta o delitvi med javnim in zasebnim, kar naj bi veljajo za službe zdravnikov in zobozdravnikov (zato naj bi bilo potrebno njihovo delo čim bolj omejiti), nobene težave pa nimajo denimo z verigami zasebnih dobaviteljev, ki javnim zavodom prodajajo opremo, material in medicinske pripomočke po najvišjih cenah v Evropi, gradbenimi posli zasebnih izvajalcev (ki gradijo za javne zavode) in v zadnjem času aktualnim trgovanjem zasebnih finančnih investitorjev s terjatvami do slovenskih javnih bolnišnic.

Delitev med javnim in zasebnim pri izvajanju javnih služb v razvitih evropskih državah (in seveda po evropskem pravu) pomeni, da izvajalec javne službe s sredstvi, ki jih je prejel za njeno izvajanje, ne sme opravljati druge tržne dejavnosti. Ravno to počnejo javni zavodi, saj z opremo, ki je v lasti občin in države, opravljajo tržno dejavnost, denimo laboratorijske storitve, ki jih prodajajo koncesionarjem. Zato vsi javni zavodi ne ustvarjajo izgube – 54 zdravstvenih domov je v preteklih dveh letih ustvarilo 25 milijonov eurov čistega dobička, pri čemer Ministrstvo za zdravje ne zbira podatkov o tem, koliko dobička so ustanoviteljice (občine) prelile v svoje proračune in s tem trajno odvzele iz »javnega zdravstva«. Ob tem je zelo pomenljivo dejstvo, da je iz besedila predloga, ki ga je sedaj sprejela vlada, izpadla določba, po kateri ustanovitelji dobička (presežek prihodkov nad odhodki) javnemu zavodu ne bi mogli odvzeti.

Kakšne spremembe bo SZZZZS podprlo?

Sistem izvajanja javne službe v zdravstveni dejavnosti je potrebno na novo urediti z enotnim zakonom, ki bo javnim zavodom prinesel ustrezno poslovno avtonomijo (upravljanje z lastnim premoženjem, možnost nagrajevanja zaposlenih), vodstvom zavodom naložil ustrezno odgovornost za njihovo poslovanje, med ustanovitelje (država, občine) in poslovodstva zavodov pa vnesel jasno delitev pristojnosti in odgovornosti za nemoteno delovanje javne službe. Šele za tem je potrebno na novo urediti sistem podeljevanja koncesij, in sicer tako, da se organizirajo kot pooblastilo za izvajanje javne službe v zdravstveni dejavnosti, ki ga lahko dobi zasebnik ali (preoblikovani) zdravstveni zavod, odvisno od tega, kdo bo lahko pri izvajanju javne službe bolnikom ponudil najboljše pogoje iz vidika cene, dostopnosti in kakovosti zdravstvenih storitev. V zdravniških organizacijah smo izhodišča za takšne spremembe in konkretne zakonske rešitve že zdavnaj pripravili, vendar jih ministrstvo zavrača kot »konceptualna nasprotja«, glede katerih z nami ne more najti soglasja. Kolikor bi Vlada RS kot »konceptualno« vodilo sprejela zagotavljanje najvišje koristi za paciente pri omejenem obsegu sredstev, bi z zdravniškimi organizacijami že od začetka govorila isti jezik.

Spoštovani, v SZZZZS smo vam pripravljeni razsežnosti škodljivosti predlaganega zakona in predloge rešitev predstaviti na posebnem delovnem srečanju. Za določitev termina srečanja vas bomo kontaktirali v kratkem. Gotovo še pred pričetkom poletja, ko bo Zakon predvidoma v obravnavi.

Izvršilni obor SZZZZS:

  • Predsednica: Helena Mole, dr. med.
  • Podpredsednica: Nada Puharič, dr. dent. med.
  • Tajnik: Alenka Forte, dr. med.
  • Blagajnik: Leon Lang, dr. med.

Člani IO: prim. Herbert Bernhardt, dr. med., Igor Dovnik, dr. med., Miro Lasbaher, dr. med., Sanda Lah Kravanja, dr. dent. med., Katja Žerjav, dr. med.

Pismo v tej obliki so prejeli:

  • Predsednik države, gospod Borut Pahor
  • Predsednik vlade, gospod dr. Miro Cerar
  • Predsednik Državnega zbora, gospod dr. Miran Brglez
  • Poslanske skupine: Stranka modernega centra, Slovenska demokratična stranka, Demokratična stranka upokojencev Slovenije, Socialni demokrati, Združena levica, Nova Slovenija, PS italijanske in madžarske skupnosti, nepovezani poslanci.
  • Delovno telo Državnega zbora – Odbor za zdravstvo
  • Ministrstvo za zdravje
  • Mediji

Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije (SZZZZS) je prostovoljno združenje skoraj tisoč zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov, ki svojo dejavnost opravljamo na območju Slovenije. Naša poglavitna naloga je zavzemanje za izboljšanje pogojev za izvajanje in razvoj zasebne zdravniške dejavnosti, s ciljem, da bi našim uporabnikom (bolnikom) lahko zagotovili visokokakovostne in mednarodno konkurenčne zdravstvene storitve. SZZZZS je v letu 2017 tudi vodja Koordinacije zdravniških organizacij katere članice so še Zdravniška Zbornica Slovenije, Slovensko Zdravniško Društvo in FIDES.

Avtor: Nada Puharič, dr. dent. med., podpredsednica Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije

Spoštovani!

Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije vabi k akciji: ” Zdravnik vidi bolje. Zato lahko reši življenje.”

V mesecu maju tudi letos poteka vseslovenski projekt »Pravočasni pregled ustne votline vam lahko reši življenje«.

V Sloveniji je rak ustne votline po pogostosti na 8. mestu, kar 80% simptomov pa odkrijejo zobozdravniki v zobnih ambulantah.

Zasebni zobozdravniki, člani Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije vas zato vabimo, da pristopite k akciji, katere cilj je izboljšanje ozaveščenosti prebivalstva o ustnem raku v Sloveniji in odkrivanje zgodnjih sprememb. Naročite se na brezplačen pregled ustne votline v maju, v eni izmed številnih zasebnih zobozdravstvenih ambulant po Sloveniji.

Seznam vseh zobozdravnikov, ki sodelujejo v akciji najdete na spletni strani Zdravniške zbornice Slovenije, vse dodatne informacije o zasebnih zobozdravniških ambulantah v Sloveniji pa lahko najdete na spletni strani Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.

Avtor: Helena Mole, dr. med. (vodja KZO v letu 2017)

VABILO

Koordinacija zdravniških organizacij, katere članice so Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Fides in Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, vas vljudno vabi na

novinarsko konferenco:
»SPREMINJANJE ZAKONODAJE MIMO ZDRAVNIŠTVA IN PACIENTOV«,
 
ki bo v ponedeljek, 24.4.2017, ob 13. uri,
v Domus Medica, Dunajska cesta 162, Ljubljana.

Z vami bomo:

  • dr. Zdenka Čebašek-Travnik, dr. med., predsednica Zdravniške zbornice Slovenije
  • prof. dr. Radko Komadina, dr. med., predsednik Slovenskega zdravniškega društva
  • Konrad Kuštrin, dr. med., predsednik sindikata FIDES
  • Helena Mole, dr. med., predsednica Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije in vodja KZO v letu 2017

Vljudno vabljeni,
 
Helena Mole, dr. med. (vodja KZO v letu 2017)
Predsednica strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije
 
Prosimo vas, da udeležbo potrdite do ponedeljka, 24.4.2017, do 9.00 ure.

Za dodatne informacije in potrditev udeležbe smo vam na voljo na telefonski številki 01 433 85 35 ali preko elektronskega naslova info@zdravniki-zobozdravniki.net.

Avtor: Helena Mole, dr. med. (vodja KZO v letu 2017)
Zakaj ne podpiramo novele Zakona o zdravstveni dejavnosti
 
Zdravniška zbornica Slovenije je, tako kot tudi Slovensko zdravniško društvo, Fides in Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije, nepolitična organizacija, ki združuje vse zdravnike in zobozdravnike v Sloveniji, ne glede na njihovo politično prepričanje. Člani zdravniške zbornice smo visoko usposobljeni strokovnjaki, katerim je država s podelitvijo licence zaupala skrb za zdravje ljudi. Ta skrb je tudi glavna povezovalna nit, ki nas združuje v to organizacijo.

Naše vsakodnevno delo z bolniki nam daje najširši vpogled v delovanje zdravstvenega sistema, vpogled v njegove svetle in temne strani. To poglobljeno poznavanje problematike slovenskega zdravstva nas je vodilo, da smo pripravili predloge za celovito zdravstveno reformo in jih ponudili vladi, ki se je pripravljala na prenovo zdravstvenega sistema v Sloveniji.

Primarna skrb vseh, ki se lotevajo zdravstvene reforme, bi morala biti skrb za bolnika. V slovenskem prostoru v zadnjem času nihče več ne govori o bolnikih, pač pa le o uporabnikih zdravstvenih storitev. Snovalec reforme se mora vprašati samo eno – kaj potrebujejo bolniki? Bolnika namreč zanima predvsem to, da strokovno usposobljen in ustrezno preverjen kader zanj opravlja zdravstvene storitve v ustrezno opremljenih prostorih, v razumnem roku, v katerem ne bo prišlo do poslabšanja njegovega zdravstvenega stanja, z jasno določenim načinom plačila teh storitev. PIKA. Kdo je lastnik prostorov in opreme in kdo bo kril izgube izvajalca, za bolnika ni pomembno.

Glavni problem, ki onemogoča konsenzualno reševanje zdravstvene problematike, je v razumevanju pojmov javnega in zasebnega zdravstva. Javno je vse, kar financira država, zasebno pa to, kar bolnik plača iz svojega žepa. Drugačne opredelitve so zavajajoče. S tokratnim predlogom zakona se bo skrčila mreža izvajalcev, bolnik bo težje prišel do zdravstvene storitve, povečal se bo delež samoplačništva.

Zdravstvena reforma bo lahko izpeljana le s konsenzom tako političnih strank kot predvsem stroke, saj je preveč pomembna, da bi lahko bila žrtev peščice ljudi, ki skrivajo svoje lastne interese v lažni obljubi ohranitve javnega zdravstva.

Glede na to, da je zbornica pripravila resolucijo za izhod iz krize, se nam zdi nesprejemljivo, da lahko vlada zavrne sodelovanje s stroko z za nas žaljivim mnenjem, da želimo sprivatizirati slovensko zdravstvo. Ne gre za privatizacijo javnega zdravstva, pač pa za racionalnejši pristop k izvajanju zdravstvenih storitev, za kar je potrebna celovita zdravstvena reforma. Vedeti je treba, da predlogov za zdravstveno reformo, ki jih je predstavila zdravniška zbornica, niso pisali zasebni zdravniki, pač pa so skupno delo in mnenje Koordinacije zdravniških organizacij.

Novela Zakona o zdravstveni dejavnosti daje prednost mreži javnih zdravstvenih zavodov, ki so po poročanju medijev v poslovanju pogosto neučinkoviti, imajo milijonske izgube in ne plačujejo niti prispevkov za zdravstveno in socialno zavarovanje za svoje zaposlene.

Ugotavljamo, da so številna koruptivna dejanja v zdravstvu posledica nepreglednosti delovanja javnih zdravstvenih zavodov, ki jih novela zakona favorizira.

Dokler vladajoča struktura ne bo razumela, da je v javnem zdravstvu potrebna tudi zasebna iniciativa, ki prinaša svež denar in s tem denarjem dopolni zdravstveno infrastrukturo, ustvari konkurenčnost in preglednost poslovanja ter naredi bolnikom dostopnejše javno zdravstvo, bomo težko izvedli celovito zdravstveno reformo. Predlagatelji tokratne novele so ujeti v koalicijski sporazum in nedopustno je, da tako pomemben zakon, kot je Zakon o zdravstveni dejavnosti, postane talec podpisa treh ljudi v koalicijski pogodbi. Videti je, da je zaveza koalicijskemu sporazumu pomembnejša kot dobrobit naših bolnikov.

Helena Mole, dr. med. (vodja KZO v letu 2017)
Predsednica strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije

Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na info@zdravniki-zobozdravniki.net

Avtor: Helena Mole, dr. med. (vodja KZO v letu 2017)

Spoštovani,
 
zdravstvena reforma, ki je trenutno ena najbolj izpostavljenih javnih in političnih tem, je z osnutkom predloga Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v javni razpravi, dobila še večjo pozornost. O zakonu naj bi razpravljala na sestanku dne 29.3.2017 tudi koalicija, a je razpravo o tej problematiki prestavila na naslednji sestanek koalicijskega vrha, ki bi se naj zgodil 4.4.2017. Ob tej priložnosti v Koordinaciji zdravniških organizacij (KZO), katere ustanoviteljice smo Zdravniška Zbornica Slovenije, Slovensko Zdravniško Društvo, FIDES, sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije ter Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije vztrajamo, da takšen osnutek predloga vsekakor ni primeren za nadaljnjo obravnavo v Državnem zboru in od Ministrstva za zdravje tako pričakujemo, da predlog osnutka zakona umakne. Prepričani smo, da objavljen predlog zakona ne predvideva nujno potrebnih strukturnih sprememb zdravstvenega sistema, ki jih slovensko zdravstvo in bolniki potrebujejo ter pričakujejo.

Zdravniške organizacije ves čas, posebno pa od leta 2008, ko je nastopila gospodarska kriza, pričakujemo in zahtevamo spremembo zdravstvene zakonodaje, ki bo javno zdravstvo naredila tudi dostopno.

Zaradi neodzivnosti Vlad smo zdravniške organizacije, združene v Koordinacijo zdravniških organizacij, že pred petimi leti same pripravile analizo zdravstvenega sistema in predlagale konkretne predloge  sprememb zdravstvene zakonodaje in jih javno predstavile kot eno od možnih rešitev slovenskega zdravstva. Zdravniške organizacije se zavedamo, da brez sprememb v zdravstvu ne bo niti novega denarja, potrebnega za sledenje svetovni medicini, kot tudi ne za vzpostavitev pogojev za kakovostno strokovno delo zaposlenih v zdravstvu.  Odziva resornega ministrstva na predstavljene predloge, tudi sedanje ministrice za zdravje, ni bilo.

Predlog sprememb zdravstvenega sistema, kot je zajet v osnutku predloga ZZVZZ, s katerim smo se v KZO žal lahko seznanili šele v postopku javne razprave, poleg tega, da je v posameznih segmentih tudi ustavno sporen, ne ponuja rešitev, ki jih slovensko zdravstvo, bolniki in zaposleni v zdravstvu, upravičeno pričakujemo. Zato se zdravniške organizacije priključujemo številnim deležnikom, ki so se javno odzvali na predstavljen predlog zakona in od ministrice pričakujemo, da bo predlog zakona umaknila iz nadaljnje  obravnave ter da bo, čeprav pozno, v sodelovanju z vsemi ključnimi deležniki, pristopila k pripravi prave zdravstvene reforme.

Celotno stališče Koordinacije zdravniških organizacij z dne 17.3.2017 v zvezi s predlaganim zakonom je v prilogi. V upanju in želji, da bo Ministrstvo za zdravje končno slišalo glas in pripravljenost zdravniških organizacij za sodelovanje pri pripravi reformne zakonodaje, vas lepo pozdravljamo.

Helena Mole, dr. med. (vodja KZO v letu 2017)
Predsednica strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije
 
Za dodatne informacije in pojasnila smo vam na voljo na info@zdravniki-zobozdravniki.net

Priponke:

Priloga k Izjavi za javnost 03. 04. 2017, Stališče KZO do predloga ZZVZZ, 17. 03. 2017 (.pdf datoteka)

Avtor: Miro Lasbaher, dr. med.

Dragi zdravniki!

Mladino spremljam že mnoga leta. Že iz časov SFRJ, preko osamosvojitve in ves čas slovenske samostojnosti. In ker mi zdravstvo „reže“ kruh, seveda z velikim zanimanjem spremljam vsako objavljeno „drobtinico“ iz problematike zdravstva, objavljeno v vašem/našem tedniku. In vedno znova ugotavljam, da pri izbiri novinarjev, ki o problematiki pišejo , nimate ravno srečne roke. Kar se pa na drugih področjih ( po mojem mnenju ) ne pozna tako zelo in so zadeve zelo kvalitetno „pokrite“.

Pa na delo! Članek Dragi zdravniki je pravzaprav obračun z vsemi zdravniškimi organizacijami, ki jih je trenutno 5. 4 od teh so združene v koordinaciji zdravniških organizacij ( zdravniška zbornica, Fides, zdravniško društvo in strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov ), peta pa je sindikat Praktik.Um. In vse zdravniške organizacije že dalj časa ugotavljamo, da naš zdravstveni sistem ne služi več osnovnemu poslanstvu: pravočasna zdravstvena pomoč za državljane RS. Trenutno vsak 10. Slovenec čaka na pregled pri specialistu nedopustno dolgo! Čakalne dobe so se v zadnjem letu podaljšale za povprečno 2 meseca ( na začetku letošnjega leta na ultrazvok trebuha 3 mesece, sedaj pa 5 mesecev. Za fizioterapijo pa v letu 2016 sploh ne morete več dobiti termina, ker vas bodo naročili v letu 2017! Podatki veljajo konkretno za Pomurje/Podravje ). Zato smo od politike zdravniki že večkrat zahtevali, da svojim državljanom že končno pove, kaj od zdravstva lahko pričakujejo. Tega od osamosvojitve politika ni storila. Tako je zdravstvo ostalo po organizacijski plati praktično v času rajnke SFRJ. Nekaj je sicer anomalij, ki kažejo na določeno željo po modernizaciji ( podeljenih je okrog 1.400 koncesij ), a je to še daleč od kakršnekoli privatizacije ali neoliberalizacije zdravstva, kar avtor članka poda kot rdečo nit delovanja zdravniških organizacij. Nasprotno: cel kup je nepravilnosti v delovanju sistema, ki se ga ne da uskladiti z umeščenostjo Slovenije v evropski prostor. Zato bi resnično potrebovali korenito reformo. Tako so zdravniki, ki delujejo izven naših meja celo v prednosti, saj jim naš ZZZS plača vse opravljene preglede takoj, nam pa mirno ostane dolžan za tudi do 40% več opravljenega dela. In vsako leto bo več Slovencev poiskalo pomoč v tujini, ker jim tam ni potrebno na preglede čakati po pol leta in več ( ortopedija, kardiologija… ).

Vse slovenske zdravniške organizacije zagovarjamo javno zdravstvo. A to ne pomeni, da ne sme vsebovati zasebnikov. Avstrijci so npr. zelo ponosni na svoje javno zdravstvo. In nimajo na primarni ravni nobenega javnega zavoda…

Vsako leto bo zaradi kaosa v zdravstvenem sistemu pač manj naših mladih kolegov, ki si v vedno večjem številu iščejo službe v tujini. Ker so tam manj obremenjeni z delom in imajo neprimerno boljše plačilo…

Med zdravniki boste zelo težko našli kolega, ki ne bo pritrdil mnenju, da je reforma zdravstva resnično potrebna, očitno pa ministrstvo za zdravje tega več ne načrtuje. In bo ponovno za nedoločen čas zaščitilo deležnike, ki v zdravstvu ne delajo nič, od njega pa krasno živijo ( posredniki, trgovci… ). Podobnega mnenja ste očitno tudi v Mladini! Vsaj tako bi človek sodil po uvodniku Grege Repovža in članku Klemna Košaka v 51. številki. Mi zdravniki pa imamo resnično „poln kufer“ sistema, ki omogoča ljudem „pri koritu“, da takoj dobijo vse zdravstvene storitve, ki jih potrebujejo ali pa tudi ne, ljudje, ki vpliva nimajo pa po več mesecev čakajo na vrsto. In v tem času tudi predčasno umirajo ( dr. Zwitter, dr. Ihan v nazadnje objavljenih člankih v različnih medijih… ). In minimalni popravki zdravstvene zakonodaje v pripravi, ki se ne skladajo z ureditvijo v EU, na tem področju ne bodo uredili prav nič. Ker se bo gotovo RS zaradi le-teh znašla na podobni preizkušnji kot v primeru izbrisanih. Že sedanja ureditev ima kup rešitev, ki so zrele za presojo na kakšnem od evropskih sodišč ( recimo neplačevanje opravljenega dela izvajalcem s strani ZZZS, nespoštovanje podpisanih pogodb… ), spremembe zakonodaje v smeri, ki jo je nakazalo ministrstvo z zadnjimi predlogi pa kažejo, da bo teh neusklajenosti kvečjemu še več. V času, ko lahko praktično vsak Slovenec ustanavlja d.o.o. vsakih 5 minut brez pravnih posledic ( tudi če je namen ustanovitve izrazito kriminalen! ), ga recimo zdravnik na primarni ravni po predlogu nove zakonodaje ne bi več mogel. Tipičen primer diskriminacije! Še bolj pa je diskriminatorno to, da ga niti po sedaj veljavni zakonodaji ne moremo ustanoviti, ker čakamo novo zakonodajo!!!! V Mladini se zavzemate za spoštovanje zakonodaje in ustave, takšen ima človek ves čas vtis. Torej bi od vas pričakoval, da tudi na področju zdravstva ravnate enako. Žal temu ni tako. In s člankom odrekate zdravnikom nekaj, kar na drugih področjih trdno zagovarjate. Demokracija ni to, da bomo nekaterim dovoljevali vse, drugim pa nič. Demokracija je to, da dovolimo vse, kar drugim ne škoduje in izboljša položaj vseh. Zdravniki smo pa z mnenjem, da je zdravstvo dejavnost posebnega družbenega pomena  in zaradi tega potrebuje posebno in nedemokratično ureditev, dobesedno prisiljeni v suženjski odnos bodisi v razmerju z delodajalcem v javnem zavodu ali pa koncesionarji v razmerju z ZZZS. Demokracija po zdravniško pa bi pomenila tole: vsak zdravnik se lahko sam odloči na kakšen način si bo organiziral delo. Prav tako pa se lahko vsak bolnik sam odloči kam bo šel k zdravniku. In ker je zavarovan, mu bo zavarovalnica to plačala…

Lep pozdrav, Miro Lasbaher, dr. med., spec. spl. med., Juršinci

Avtor: Miro Lasbaher, dr. med.

Med svojim govorom na seji parlamentarnega odbora za zdravstvo sem izpostavil naslednje:

  1. Družinski zdravniki smo v zdravstvenem sistemu najbolj obremenjeni in najslabše plačani. Dnevno pregledamo 60, neredko pa tudi 70 ali več bolnikov.
  2. Zaradi pomanjkanja družinskih zdravnikov kolegi  v javnih  zavodih tako delajo hkrati na dveh ali celo treh delovnih mestih hkrati ( ambulanta ZD in DSO ter urgenca ).
  3. ZZZS se postavlja nad vse zakone in celo ustavo, kjer piše, da vse delo v Sloveniji mora biti plačano. Nam pa letno tudi do 40% in več opravljenega dela noben ne plača .
  4. Prepovedati bi morali, da zdravnik na primarni ravni pregleda več kot 40 ljudi na dan. Angleži so izračunali, da po 35 pregledanih bolnikih zdravniki postanemo nevarni!

Miro Lasbaher, dr. med.

Avtor: Katja Žerjav, dr. med.

Na področju primarnega zdravstva imam 23 letne izkušnje, 15 let sem koncesionarka in pohvalim se lahko, da sem prva specialistka družinske medicine v Sloveniji.

Razlika v financiranju zdravnika na primarnem in sekundarnem nivoju je v tem, da dobi primarni nivo plačilo v obliki pavšala in mora s tem preživeti, pri tem pa nima vpliva ne na višino akontacije (govorim o 100% akontaciji), ne na število obiskov v ambulanti t.j. na stroške. Pavšal je absolutna vrednost, predstavlja ga glavarina. To je število opredeljenih bolnikov na zdravnika, izraženo v količnikih odvisno od starosti opredeljenih bolnikov. Glavarina je relativna vrednost odvisna od števila prebivalcev na določenem območju in števila zdravnikov na tem področju. Tako se dogaja, da 100% glavarina predstavlja v dveh različnih krajih različno število opredeljenih bolnikov , kar pomeni, da mora zdravnik z enakim denarjem oskrbeti različno število bolnikov. Po drugi strani  tudi nimamo vpliva, koliko bolnikov bomo pregledali dnevno. Ker na primarnem nivoju ne sme biti čakalnih dob, bolniki pa nimajo omejitev glede porabe denarja iz zdravstvene blagajne, moramo vsak dan pregledati večje število bolnikov kot zmoremo. Še vedno smo učinkoviti, vendar gre učinkovitost na račun zdravja zdravnikov. Ugotovljeno je, da slovenske zdravnice v primarnem zdravstvu umirajo 20 let prej, kot ostala populacija.

Vse to pomeni, da so naša finančna sredstva neodvisna od nas samih in nanje nimamo vpliva, kar se ne dogaja pri nobeni drugi dejavnosti. Zatorej koncesionarji na primarnem nivoju nismo v izredno slabem finančnem položaju zaradi svoje nesposobnosti, pač pa zato, ker je sistem skregan z ekonomsko logiko.

S sedanjimi sredstvi ne moremo več zagotavljati bolnikom vseh pravic, ki jih naivno obljublja ZZZS, predvsem pa s temi sredstvi nismo več sposobni zagotavljati strokovne in kvalitetne oskrbe bolnika. Poleg tega je delo družinskega zdravnika najnižje ovrednoteno. Za ilustracijo:

  • prvi pregled OZZ: 4,75 EUR, PZZ: 2,73 EUR
  • drugi pregled OZZ: 3,17 EUR, PZZ: 1,90 EUR
  • obisk brez pregleda OZZ: 2,45 EUR, PZZ: 1,47 EUR

(Te številke je potrebno ustrezno dopolniti, ker so po mojem previsoke, na višino vpliva tudi starost bolnika, mislim, da prvi in ponovni pregled vključujeta tudi laboratorij; torej če pride na pregled 50 let star bolnik zaradi ARI in mu naredimo osnovni lab KKS in CRP, z zgornjim zneskom pokrijemo zgolj laboratorij, kar pomeni, da delamo zastonj.)

Sekundarni nivo pa se financira po opravljenih storitvah, vendar v omejeni količini. Ko so sredstva porabljena, lahko bolnike obravnavajo kot samoplačnike.

ZZZS svoje finančne težave rešuje samo z zniževanjem sredstev izvajalcem in višanjem glavarin ali s pobiranjem denarja na račun kazni. Še v letošnjem letu jemljejo sredstva , ki so nam bila nakazana v letu 2012 za referenčno ambulanto in sicer vsa, ki niso bila porabljena za laboratorij, smo jih pa porabili za ostale stroške v referenčni ambulanti (obratovalne stroške, materialne stroške, ureditev dodatnega prostora in dodatno opremo), kar pa ZZZS ne prizna kot strošek. Kot da se delo referenčne ambulante izvaja na travniku s polaganjem rok in puščanjem krvi, ki jo v vedrih odnesemo v laboratorij!

Svojih finančnih problemov ZZZS na ta način ni rešila, je pa pahnila koncesionarje na primarnem nivoju na rob obstoja. O koncesionarjih govorim zato, ker so glede na ZD v podrejenem položaju. Za isti program dobijo eni in drugi enako količino denarja, vendar mora koncesionar s tem denarjem pokriti vso opremo, prostor in na koncu plačati tudi višje davke. ZD se dodatno financira z donacijami, ne plačujejo najemnine, jo pa zaračunavajo svojim najemnikom prostorov, med njimi tudi koncesionarjem, ne plačajo davka na dobiček, ustanovitelj t.j. občina pa pokrije morebitni primanjkljaj finančnih sredstev. Javna skrivnost je, da ZD-ji dobijo plačanih več programov, kot imajo zaposlenih zdravnikov. Lahko da tudi naredijo predvideni program, ampak v tem primeru na račun večje obremenjenosti zaposlenih zdravnikov s čemer prihranijo precej denarja. Če boste o tem vprašali gospoda Fakina, bo verjetno odgovoril, da o tem ne ve nič, vsaj tako je odgovoril na Spomladanskem srečanju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov na Otočcu 2012.

Zdravniki na primarnem nivoju že leta opozarjamo na probleme in zahtevamo korenite spremembe zdravstvenega sistema ter financiranja, vendar vlada ne ukrepa. Poudarek je na korenitih spremembah in ne zgolj na ukrepih, ki jih je bilo sicer precej, vidimo pa, kam so nas ti ukrepi pripeljali.

Vendar nas Evropa sili v premike. Lani oktobra je stopila v veljavo evropska direktiva o prostem pretoku bolnikov. Slovenija pa pri tem diskriminira domače zdravnike. Če gre naš bolnik k zdravniku v tujino, ZZZS poravna stroške pregleda v višini, kot stane pregled pri nas, ne glede na to, da tuj zdravnik nima pogodbe z ZZZS.

Zato so naše zahteve, izhajajoče iz evropske direktive, naslednje:

1) Izenačitev pogojev dela med tujimi in našimi zdravniki.

Pogodba med ZZZS in zdravnikom ni več potrebna, s tem odpadejo tudi koncesije, posledično se odpravijo tako imenovane mrtve duše, pojavi se zdrava konkurenca. Za delo potrebuje zdravnik le veljavno licenco.

2) Opredelitev vsebine zavarovanja med zavarovalnico in bolnikom, kar pomeni, da morajo bolniki končno dobiti zavarovalno polico, ki bo določala obseg pravic bolnikov.

3) Takojšnja sprememba na področju akontacij ZZZS – zahtevamo natančno specifikacijo akontacije – do sedaj , kljub večkratnim zahtevam na ZZZS, kot tudi na MZ, dobivamo samo skupni znesek denarja. Za dobro poslovanje je potrebno vedeti koliko denarja je za kaj namenjenega. Če velja zahteva po specifilaciji za vse druge v državi, naj velja tudi za ZZZS!

Osnova za vse nadaljnje ukrepe pa je ugotoviti, koliko denarja je sploh na voljo in kaj lahko naredimo za ta denar.

Časa ni več 2 leti, niti 1 leto, zatorej upam, da moj prispevek ne bo zaman in da se bomo lahko zdravniki v bodoče, namesto da hodimo na seje,  v miru in strokovno posvečali bolnikom, ne da moramo za to oditi v tujino.

Katja Žerjav, dr. med.
članica IO SZZZZS

Avtor: Alenka Forte, dr. med.

Zdravstveni sistem:

1.      Kako učinkovito organizirati delovanje zdravstvenega sistema – organizacijske oblike na primarnem, sekundarnem in terciarnem nivoju?

Preden se lahko pogovarjamo o slovenskem zdravstvu, je potrebno povedati nekaj dejstev o slovenskem zdravstvu (osebno videnje + v vlogi tajnika Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije – SZZZS je ena od štirih zdravniških organizacij, ki deluje v Koordinaciji zdravniških organizacij, včlanjenih ima 950 zdravnikov in zobozdravnikov.

Realnost so statistični podatki (= simptomi »bolnega slovenskega zdravstva«)

9% BDP namenimo za zdravstvo (slabše le še Poljska, Madžarska, Finska, Estonija, Češka in Slovaška)

Slovenija nameni 1832 €/ leto/prebivalca za zdravstvo (manj namenijo Poljska, Slovaška, Madžarska, Estonija, Češka).

Na 1000 prebivalcev imamo 2,4 zdravnika in smo v EU na predzadnjem mestu, slabše le še na Poljskem.

ZZZS monopolno določa cene zdravstvenih storitev, od 2009 neprestano znižuje cene zdravstvenih storitev – trenutne cene iz leta 2008. Dopolnilno zdravstveno zavarovanje zbrana sredstva ne vrača v zdravstveni sistem.

V primarnem zdravstvu zdravstveni timi opravijo 1,5x več dela kot primerljivi timi v EU

Po podatkih Zdravniške zbornice Slovenije je 50% vseh aktivnih zdravnikov zaposlenih v bolnišnicah (3600/7211) – deficit zdravnikov na primarni ravni.

V SLO nimamo sprejetih standardov in normativov za delo zdravnikov.

Na primarni ravni ni ustrezno opravljena razmejitev med rednim delom in urgentno službo. Pogosto je en zdravnik sočasno zadolžen za redno ambulantno delo in za nujne primere na terenu.

Bolnišnična dejavnost je doživela prevrednotenje po sistemu SPP (skupine primerljivih primerov), kar zagotavlja boljše finančno vrednotenje, medtem ko ambulantna specialistična dejavnost ostaja na ravni iz leta 1992

Zdravstvo je javno in zasebno. Javno zdravstvo izvajajo javni zavodi in koncesionarji. Po podatkih ZZS izvaja koncesijsko dejavnost 1323 zdravnikov in zobozdravnikov, ki opravijo 25% ambulantnega dela. Trenutno je 300 zdravnikov, 557 zobozdravnikov in 554 specialistov koncesionarjev. Pred podelitvijo koncesije s strani koncendentna (Ministrstvo za zdravje oz občine) so ti koncesionarji investirali v osnovna sredstva. Glede na izvedeno anketo med člani Strokovnega združenja zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije in njihovih računovodsko poslovnih izkazov za poslovno leto 2013, zobozdravnik investira povprečno 63.000 €, splošni oz. družinski zdravnik 30.000 € in specialist povprečno 366.000 € preden zaprosi za podelitev koncesije( pogoj za podelitev koncesije je za delo pripravljena ordinacija). Skupno so tako trenutno delujoči koncesionarji vložili v zdravstveni sistem oz. v osnovna sredstva za delo več kot 246 MIO EUR! To so zasebna sredstva vložena v javno zdravstvo! Koncesionarji so pretežno najemniki prostorov v zdravstvenih domovih, povprečna mesečna najemnina za ordinacijo je 400 € (razpon od 4-12€/m2), ta sredstva nakazujejo v velikem deležu zdravstvenim domovom – ki tako izvajajo profitno dejavnost.

Cene zdravstvenih storitev se ne oblikujejo na podlagi realnih ekonomskih postavk, temveč jih diktira ZZZS glede na razpoložljiva sredstva, Ministrstvo za zdravje pa sprejema sklepe pod okriljem Vlade RS, kar pogosto postavlja izvajalce v povsem podrejen položaj, ne da bi ob tem upoštevali medicinsko stroko in napredek pri storitvah.

Ob tem bi opozorila na formiranje referenčnih ambulant v letu 2011, ki so bile ustanovljene z sklepom vlade, mimo soglasja financerja (ZZZS). Referenčne ambulante niso bile ovrednotene na običajen način, kot je praviloma pri vrednotenju posameznih zdravstvenih programov. Odrejena finančna sredstva za eno referenčno ambulanto so predvidevala le sredstva za laboratorij, drugi običajni stroški pa niso bili opredeljeni. Tako morajo izvajalci referenčnih ambulant vračati finančna sredstva, čeprav so bila namensko porabljena za delo referenčnih ambulant. To bo v letu 2014 marsikaterega koncesionarja pahnilo v bankrot.

ZZZS je monopolna zavarovalnica. Dopolnilna zdravstvena zavarovanja zbranih sredstev ne trošijo namensko.

Ukrepi:

1.      Sprejetje standardov in normativov za delo zdravnikov oz. timov na vseh treh ravneh. (primarno, sekundarno zdravstvo, terciar)

2.      povečanje števila zdravnikov na primarni ravni/postavitev mreže

3.      vzpostavitev ločene urgentne službe od redne ambulantne službe na primarnem nivoju

4.      evropski delovni čas

5.      postavitev mreže (primarna, sekundarna dejavnost) glede na demografske podatke (Ministrstvo za zdravje+Zdravniška zbornica in ne več občine)

6.      odprava reliktov socialističnega zdravstva

7.      pri določanju cene storitev določitev cene na podlagi ekonomskih kriterijev

8.      Poenostavitev administrativnih postopkov

9.       Specializacija bolnišnic. Racionalizacija mreže dežurnih mest.

10.   UKC-ja naj terciarno dejavnost, raziskovalno dejavnost izvajata ločeno od dela kot regionalna/lokalna bolnišnica (tudi fizično)

2.      Na kakšen način bi bilo potrebno optimizirati oziroma ustrezneje urediti ter razmejiti javno in zasebno dejavnost v zdravstvu?

 Z ozirom na evropsko direktivo o prostem pretoku bolnikov se postavlja vprašanje smiselnosti tega vprašanja.

Nujna je postavitev mreže za primarni in sekundarni nivo, torej določitev števila potrebnih zdravnikov oz timov na določenem geografskem področju z ozirom na demografske podatke. Na teh delovnih mestih delo opravljajo zdravniki, ki imajo ustrezno licenco. Ločevanje na zasebno in javno se tako enostavno in jasno razmeji.

3.      Kako urediti problematiko zaposlovanja mladih zdravnikov (sekundariat) in drugih skupin zdravstvenih delavcev

 Če se oblikuje dobra zdravstvena mreža, bo zdravnikov še premalo! Namesto referenčnih ambulant uvesti nove time in bolje ovrednotiti delo splošnih/družinskih zdravnikov, posebej kjer je večje pomanjkanje-spodbuda.

4.      Postavitev meril za mrežo javne zdravstvene dejavnosti in mrežo samo?

Tako postavljeno vprašanje nakazuje tendenco k ohranjanju socialističnega modela zdravstva… Potrebno je sprejeti standarde in normative za delo zdravnikov oz. zdravstvenih delavcev. Podlaga za mrežo morajo biti demografski podatki. Mrežo za primarno, sekundarno in terciarno dejavnost mora postaviti in nadzirati Ministrstvo za zdravje. Potrebujemo več zdravstvenih zavarovalnic, ki bodo zavarovancem ponujale konkurenčne pakete zdravstvenih zavarovanj. Izvajalci zdravstvenih storitev pa bi sami sklepali pogodbe z zavarovalnicami, kjer bi se dogovorili za obseg in ceno storitev.

Sama merila pa so bila že predvidena v predlogu Zakona o zdravstveni dejavnosti:

Mreža javne zdravstvene dejavnosti je geografski razpored zmogljivosti, ki ob upoštevanju potreb in števila prebivalstva, določi vrste zdravstvene dejavnosti po ravneh zdravstvene dejavnosti (iz predloga ZZDEJ).

Merila za določitev mreže javne zdravstvene dejavnosti so (na podlagi predloga ZZDej):

  • potrebe prebivalstva po zdravstvenih storitvah na podlagi preteklih statističnih podatkov zdravstvenega stanja prebivalstva,
  • opredeljeno število zdravstvenih storitev na izvajalca zdravstvene dejavnosti oziroma izvajalca zdravstvenih storitev, ki so potrebne za vzdrževanje standardov kakovosti in varnosti pri izvajanju zdravstvenih storitev,
  • najdaljše dopustne čakalne dobe,
  • demografska in epidemiološka struktura prebivalstva na posameznem območju,
  • zagotavljanja zdravstvenih zmogljivosti v skladu z obsegom pravic v obveznem zdravstvenem zavarovanju in ekonomsko opravičljivostjo,
  • prostorskih zmogljivosti izvajalcev javne zdravstvene dejavnosti,
  • migracijski trendi prebivalstva, infrastruktura in drugi dejavniki dostopnosti,
  • posebni pogoji na demografsko ogroženih in geografsko odročnih območjih.

Informacijska podpora, javna naročila in investicije:

5. Kako izboljšati sistem delovanja javnih naročil na področju zdravstva, z namenom preprečitve koruptivnih in klientelističnih povezav, kartelnega dogovarjanja pri naročanju zdravil in medicinske opreme, investicijah, gradnja in nabavi opreme?

Združevanje naročil različnih ustanov. Najnižja cena ni najprimernejše merilo, potrebno je upoštevati kvaliteto materiala, storitve, servisnih stroškov idr.

Vodilni v organizacijah morajo prevzeti odgovornost na lastna ramena, sicer pa je najpomembneje verjeti v pravno državo in ob morebitnem sumu pregon kaznivih dejanj prepustiti ustreznim organom

6. Kako vzpostaviti in povezati informacijske sisteme na vseh področjih zdravstva?

 Projekt e-zdravstveni karton, ki to že zajema, leži v predalu na MZ (če ni izginil).

7. Kako oblikovati in vzpostaviti zdravstvene storitve na daljavo (tele-medicina, e-recept, e-zdravje?

Upravljanje zavodov:

8. Kdo (profesionalni menedžerji ali zdravniki) oziroma na kakšen način naj bodo upravljane/vodene zdravstvene institucije? Kakšne naj bodo pristojnosti in odgovornosti poslovodstva?

Vseeno je, kdo vodi institucije, če je le kompetenten, ima dobre reference, po možnosti iz gospodarstva, hkrati pa je nujno poznavanje kompleksnosti zdravstvenega sistema.

(Redke so institucije, ki na letni ravni poslujejo pozitivno, vse preostale dobijo brezpogojno finančno injekcijo.)

Zavarovanje:

9. Kakšni bi bili optimalni načini oblikovanja in izvajanja zdravstvenega zavarovanja v Sloveniji? Kakšna naj bi bila vloga Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije?

Zdravstveno zavarovanje v RS ni transparentno v smislu, da bi vsak posameznik vedel koliko denarja je vplačal (delodajalec ali oseba sama) in koliko ga je potrošil, čeprav vse zavarovalnice vodijo evidence vplačil in porabljenih sredstev. Potrebujemo zdravstveno zavarovalno polico! Dopolnilno zdravstveno zavarovanje pa je anomalija brez primere.

10. Ali bo glede na finančno situacijo potrebno na novo opredeliti obseg pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja?

Obseg pravic trenutno ni in tudi nikoli ni bil jasno postavljen. Dejstvo pa je, da napredek v medicini prinaša višje stroške in tudi bolj kakovostno zdravljenje. Vplačila zavarovancev ne zadostujejo za obseg zdravstvenih storitev na dosedanji ravni, v prihodnosti se bo zaradi demografskih kazalcev in načina življenja zdravstvo še podražilo (višja življenjska doba, dražja oskrba čedalje starejše populacije, več kroničnih bolezni itn.)

11. Kaj bi prinesla uvedba participacije na zdravila, zlasti na primarnem nivoju?

Bolj racionalno rabo zdravil, manj odpadnih zdravil, čistejše okolje. Zaradi participacije na zdravila bi se hipotetično zmanjšala tudi cena zdravil (ker bi se ljudje odločali za cenejša zdravila). Uvesti bi bilo potrebno tudi participacijo na zdravstvene storitve zaradi večje učinkovitosti oz. preprečevanje podvajanja zdravstvenih storitev.